Ne sprava, le odpuščanje nas lahko poveže

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Železniki / sobota, 9. september 2017 / 09:34  

To je na srečanju borcev gorenjskih partizanskih enot na Puču poudaril slavnostni govornik Viktor Žakelj.

Martinj Vrh – »Z udeležbo na tem srečanju dokazujemo, da nas je še veliko, ki cenimo vrednote NOB in spoštujemo boj partizanov, ki so z veliko ter junaško zmago izbojevali našo samostojno in neodvisno Slovenijo,« je udeležence tradicionalnega srečanja na Puču v Martinj Vrhu nagovoril predsednik Združenja borcev (ZB) za vrednote NOB Škofja Loka Štefan Kalamar. Srečanje borcev gorenjskih partizanskih enot in podpornikov vselej poteka prvo septembrsko nedeljo pri Potočnikovih v spomin na ustanovitev Škofjeloškega odreda in Gorenjskega vojnega področja.

Slavnostni govornik, nekdanji državni poslanec in podpredsednik vlade Viktor Žakelj je poudaril, da sta partizanstvo v drugi svetovni vojni vodila dva glavna motiva: svoboda in socialna pravičnost, ki sta še danes nedeljivi vrednoti. Spregovoril je tudi o spravi in želji po preseganju nasprotij, ki so po njegovem v slovenskem narodu globoko zakoreninjena, zato sprava ni uresničljiva. Sam meni, da nas lahko poveže le odpuščanje: »Po mojem globokem prepričanju je vse skrito v odpuščanju, ki je civilizacijska vrednota, vtkana v sleherno moralo in etiko.« Srečno in zadovoljno bomo živeli lahko le, če bomo sprejeli, da smrt terja odpuščanje, je dodal. »Vsak, ki je umrl naravne ali nasilne smrti, ima pravico do groba, imena in spominjanja. Če tega niste v svojem okolju udejanjili, potem to storite v sebi. To je pot iz zagate, v kateri smo. Le na ta način generaciji, ki prihaja za nami, ne bo treba vzklikati: smrt fašizmu,« je končal.

Na srečanju so podelili tudi priznanja zaslužnim članom. Ksenija Planinšek je prejela srebrno plaketo ZZB NOB Slovenije za dolgoletno delo v žirovski občinski organizaciji, praporščak krajevne organizacije iz Železnikov Marko Vrhunec pa posebno priznanje ZZB NOB Slovenije. Podelili so še šest zahval ZB NOB Škofja Loka, in sicer Jožetu Prezlu, Franciju Lušini, Matjažu Hafnerju, Anici Pintar, Vladu Gantarju in Dragu Zupančiču.