Ministra Židana seznanili s škodo

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 18. avgust 2017 / 07:30

Kmetijskemu ministru Dejanu Židanu, ki si je ogledal škodo po lubadarju na Gorenjskem, so predstavili tudi primer uspešne sanacije gozda. Prizadevajo si, da bi bil interventni zakon sprejet še letos.

Voglje – »Danes smo ponovno pogledali stanje borbe proti lubadarju. Zopet sem se zahvalil delavcem oz. strokovnjakom Zavoda za gozdove Slovenije, inšpekcije, državnega podjetja, ker bi brez njihovega trdega dela in trdega dela lastnikov imeli odkazila 10 do 20 milijonov 'kubikov' iglavcev na leto in bi nam pretila nevarnost, da ostanemo brez njih. Hitro odkrivanje, hiter posek in hiter odvoz je tisto, kar je najbolj nujno potrebno izvajati do konca leta,« je včeraj v Vogljah povedal kmetijski minister Dejan Židan.

Minister Židan si je včeraj ogledal škodo in sanacijo po lubadarju v gorenjskih gozdovih. Glede interventnega zakona, ki je sedaj v javni obravnavi, si bodo po besedah Židana prizadevali, da bo sprejet še letos, tako da bi lastniki gozdov lahko davčne olajšave koristili že v letu 2018.

Minister si je nato s predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), njegove blejske in kranjske območne enote, gozdarske inšpekcije in družbe za gospodarjenje z gozdovi v državni lasti SiDG, ogledal tudi primer dobre prakse sanacije gozda pri Vogljah v revirju Šenčur, kjer je tako kot drugje v Krajevni enoti Kranj lubadar v upadu, in napadene gozdove na Zgornjem Gorenjskem, kjer je problematika vse bolj pereča. Do konca julija je bil namreč tam delež drevja za posek kar 60 odstotkov večji kot v istem obdobju lani. Kot je dejal Andrej Avsenek, vodja blejske enote ZGS, so želeli poudariti, da so na Zgornjem Gorenjskem bistveno drugačne terenske in klimatske razmere, kot na primer na Soriškem polju, kjer je možno lažje in hitreje izvajati sanacijo žarišč.

Avsenek: Čaka nas peklensko delo

V Sloveniji je bilo letos do konca julija za posek izbranih 902 tisoč kubičnih metrov s podlubniki napadenih dreves iglavcev (dva odstotka manj kot v istem obdobju lani), od tega kar 31 odstotkov oz. 280 tisoč 'kubikov' v gorenjskih gozdovih. Večji del – 204 tisoč kubičnih metrov – je bilo označenih na blejskem GGO, ki prednjači tudi v slovenskem merilu, posekanih pa je bilo že 153 tisoč 'kubikov'. Do sredine avgusta je po besedah Avseneka količina napadenega drevja narasla že na 244 tisoč kubičnih metrov. »Praktično ni več gozda na Zgornjem Gorenjskem, ki ga ne bi ogrožal lubadar,« je zaskrbljen Avsenek.

Če je bilo lani v celem letu za posek označenih 328 tisoč kubičnih metrov smrekovine, utegne lubadar letos po oceni Avseneka narediti vsaj 50 odstotkov škode več. »Lubadar še intenzivneje nadaljuje s širitvijo predvsem navzgor, torej v višje ležeče gorske gozdove. Najhuje je v višinskem pasu 1000-1200 m nadmorske višine, posamezna jedra odkrivamo tudi do 1400 m visoko, močno so prizadeti tudi varovalni gozdovi. V celoti je napadena Mežakla, Jelovica se 'brani' le še v centralnem delu in tudi Pokljuka je že posejana z nekaj desetinami žarišč. Trenutno razširjenost lubadarja ocenjujemo na okoli 80 odstotkov celotne površine gospodarskih gozdov v GGO Bled. Napad je velikopovršinski, širi se kot požar (vzgon vetra),« navaja in dodaja, da jih ob dosedanji dinamiki v naslednjih mesecih čaka peklensko delo.

Minister si je ogledal tudi napadne gozdove v Zgornjesavski dolini in dolini Radovne. Prevladujejo veliko površinska žarišča podlubnikov, zaradi obsežnosti prenamnožitve vedno več žarišč ni v celoti pravočasno saniranih. Težave marsikje predstavljajo dostopnost terenov, zahtevnost izvedbe, razpoložljivost in usposobljenost izvajalcev del, lastniška problematika …

Ponekod upad lubadarja

Židanu so predstavili tudi primer uspešne sanacije zasebnega gozda po napadu lubadarja pri Vogljah v revirju Šenčur, kjer prevladujejo manjša žarišča, večina je sanirana pravočasno. Opazen je upad lubadarja: letos je bilo za posek evidentiranega 1.182 kubičnih metrov napadenega drevja oz. 34 odstotkov lanske količine.

Na kranjskem GGO je letos opazen trend iz lanskega leta, ko je bilo v celem letu za posek označeno 183 tisoč 'kubikov' drevja. Letos je doslej evidentiranega 76 tisoč 'kubikov', posekanih je bilo šestdeset. V ravninskem delu je po besedah vodje kranjske enote ZGS Janeza Logarja lubadar v upadu, v Krajevni enoti Kranj so denimo ta čas na 65 odstotkih lanske količine napadenega lesa. Težišče težav je letos v višjeležečih gozdovih, kjer je spravilo lesa težje. Posek zaradi lubadarja najmočneje narašča v alpskem delu območja, v Kokri in na Jezerskem. »Skrb zbuja dejstvo, da v teh gozdovih močno prevladuje smreka, na večjih površinah se pojavljajo tudi čisti smrekovi sestoji, tako na bukovih kot na naravnih smrekovih rastiščih. Veliko teh gozdov ima poudarjeno varovalno vlogo, na večjih ogolelih površinah lahko pride do erozijskih procesov,« navaja Logar.