Na Rogli do Lovrenških jezer

Besedilo: Grega Flajnik
Kategorija: Izleti GG / nedelja, 16. julij 2017 / 21:52  

V vročem julijskem dnevu so se izletniki Gorenjskega glasa podali na Roglo, ki leži na nadmorski višini okoli tisoč petsto metrov, kjer je poletna vročina precej znosnejša.

Rogla je naravno klimatsko zdravilišče in rekreacijski center. Pozimi je predvsem smučišče, poleti pa nudi možnosti za številne aktivnosti.

Večji del naše skupine se je v spremstvu vodnika Matjaža Laznika odpravil do Lovrenških jezer, ki ležijo na visokem barju med Roglo in Ribniškim Pohorjem. Manjša jezerca, ki dobivajo vodo le s padavinami, obdaja rušje. Ogledali smo si jih med hojo po leseni stezici, ki omogoča, da obiskovalci hodijo po suhem in ne močvirju. Na začetku barja je razgledni stolp, kjer smo uživali v prečudovitih razgledih. Od Lovrenških jezer bi se lahko povzpeli do Črnega vrha, ki je najvišji vrh Pohorja, a smo se odločili za pot nazaj.

Skupina, ki se ni odločila za daljši pohod, se je sprehodila po Škratovi učni poti do jeklenega razglednega stolpa. Ob poti, ki je dolga pet kilometrov, so nas spremljale oznake Pohorskega škrata in poučne table, ki so nam kazale pot.

Sledilo je okusno kosilo v restavraciji hotela Planja. Nato smo si ogledali cerkev Jezusove spremenitve na gori, ki je bila postavljena in blagoslovljena leta 2010. Spada v župnijo sv. Kunigunde na Gorenju nad Zrečami, zgradili pa so jo s pomočjo donacij različnih podjetij – tudi z Gorenjskega. V cerkvi so orgle, ki jih je izdelal mojster Tone Škrabl, in oltar, ki ga umetnostnega kovača Milana Očka. Orgle krasi mozaik, delo sodelavcev patra Marka Rupnika, ki so trenutno med najbolj zaželenimi okraševalci cerkva na svetu. V cerkvi nam je naša gostja Marija Jamnik zaigrala na orgle, mi pa smo lahko zapeli.

Čas nas je preganjal, zato smo se odpeljali v dolino. Na poti smo se po ozki cesti spustili do vasi Skomarje. V njej je bil rojen ljudski pesnik Jurij Vodovnik. Ogledali smo si še Ošlakovo kovačijo iz leta 1770, enega redkih ostankov kovaške obrti. Kovaški mehanizem poganja dvoje vodnih koles, v glavnem prostoru stavbe je kovaška delavnica, v manjšem pa skladovnica za material in izdelke. V delavnici je vrsta zanimivih priprav na vodni pogon, npr. kovaško kladivo in brus. S kovačije sta se dva brata preselila v Zreče in tam nadaljevala kovaško obrt, iz katere je zraslo podjetje Unior, ki še danes uspešno posluje.

Za konec smo se ustavili v Zrečah. Vodička Valerija nam je pokazala potomko tristo let stare mariborske vinske trte in jabolko prijateljstva, nam razdelila nekaj prospektov ter nas povabila, naj še kdaj pridemo. Na poti domov nas je premagala želja po trojanskih krofih, zato smo se na krajšem počitku ustavili tudi tam.