Bilo je v rimskem Kranju

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sobota, 15. julij 2017 / 15:59  

V Mestni hiši je na ogled zanimiva razstava, tako imenovana Vitrina meseca Dioniz v Kranju.

Kranj – Že sam naslov, vznemirljiv, iskriv in duhovit, a hkrati še kako zgovoren, nam izda avtorico tokratne postavitve, arheologinjo in muzealko ddr. Vereno Perko. V Kranju so prenovo starega mestnega jedra še posebno intenzivno v zadnjih desetih, petnajstih letih spremljale obsežne arheološke raziskave. Za arheološko gradivo, odkrito v Kranju, je večinoma značilna slaba ohranjenost. Mesto je zraslo na ostankih starejših prebivališč in gradnja sodobne infrastrukture v preteklem stoletju je že dodobra uničila starejše plasti. »Kar je ostalo, je razdrobljeno na tisoče drobcev in običajno močno pomešano. Tudi gradiva, ki priča o Rimljanih v Kranju pred dva tisoč leti, ni veliko, je pa izjemno izpovedno. Med njim je bilo odkritih tudi nekaj predmetov, ki odstirajo pravo bogastvo antičnega kulturnega sveta in prinašajo sporočila, pomembna tudi za sodobnega človeka,« je k razstavi zapisala ddr. Verena Perko.

Pa vendarle, na dvorišču gradu Khislstein, na Glavnem trgu in v njegovi neposredni bližini je prišlo na dan nekaj drobcev pivskih čaš, amfora za vino in oljenka s podobo Silena, rejnika in spremljevalca mladega Dioniza, antičnega božanstva vinske trte in vina. Blizu, kjer je bila odkrita oljenka na dvorišču gradu Khislstein, so prišli na dan tudi drobci finih pivskih čaš z okrasom bršljanovih listov ... Podobno tudi na Glavnem trgu. Ena najbolj zanimivih najdb od tu je skoraj v celoti ohranjena amfora za grško vino, prav tako pa eleganten enoročajni vrč za vino. Oba tako burita domišljijo, ko pogledujemo v preteklost, kot skupaj s preostalimi najdbami dajeta nemalo pobud za razmislek za današnjo rabo. Oboje, tako domišljijo za nazaj kot razmislek za naprej, nam na podlagi strokovnih spoznanj v svojih nagovorih tako zanimivo zna spodbuditi prav Perkova.

Avtorica je Vitrino meseca ob arheološkem gradivu iz Kranja dopolnila tudi s primerljivimi najdbami s Ptuja, Žirij na Krasu, Celja in Brežic. V zgodbo je domiselno vpletla skrivnostnega Dioniza, ki ni le božanstvo vinske trte in vina, ampak kot v priročni brošurici k razstavi ugotavlja Verena Perko, je predvsem glasnik življenjskega cikla od spočetja do smrti in omogoča, da se po smrti življenje ponovno rodi.