Kaj pa Arktika?

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / nedelja, 9. julij 2017 / 11:44  

Najbolj običajna in pogosta poletna pot nas vodi na morje. Toda: ali ne bi bilo po svoje še bolj primerno, če se v poletni vročini podamo čisto na sever – na Arktiko. Če ne dejansko, pa vsaj na spletu ali v časopisu …

Svetovni hladilnik

Kaj vse je Arktika, kje je? »Pri definiciji Arktike obstaja več meril, v splošnem pa velja, da je Arktika območje, ki obdaja severni zemljepisni tečaj in je omejeno s severnim tečajnikom oziroma arktičnim krogom (gre za mejo, severno, od katere Sonce vsaj en dan v letu ne vzide in eno noč ne zaide), julijsko izotermo 10 stopinj Celzija in gozdno mejo. Območje severno od tečajnika je veliko približno 20 milijonov kvadratnih kilometrov, kar je dvakrat več od Evrope in predstavlja štiri odstotke zemeljskega površja. Arktiko sestavlja Arktični ocean (imenovan tudi Severno ledeno morje) in pripadajoča morja ter območja kopnega, večinoma gre za permafrost (stalno zamrznjena tla) in tundro. Led prekriva manj kot tri petine Arktike, ta številka pa se zaradi segrevanja ozračja še niža. Nobena država ni lastnica severnega tečaja ali območij okoli njega, šest držav, ki mejijo na Arktični ocean (Kanada, Danska, Islandija, Norveška, Rusija in ZDA), pa je v bližini svojih obal upravičenih do 200 morskih milj (370 kilometrov) širokega ekonomskega območja. Finska in Švedska sicer sedita v Arktičnem svetu, a nimata neposrednega dostopa do Arktičnega oceana. Toda ker omenjeno ozemlje sestavljajo geološko zelo stare kamnine, v katerih je veliko naravnih bogastev (odkrili so železovo, bakrovo, nikljevo, kobaldovo rudo, nahajališča srebra, zlata, diamantov in fosfatov in velike zaloge fosilnih goriv, kot so premog, nafta in zemeljski plin), se države le stežka držijo nazaj pri svojih apetitih za izkoriščanje Arktike. Tajanje arktičnega ledu jim gre pri tem na roko, saj pomeni tanjša plast ledu lažje vrtanje v morsko dno, s tem pa tudi nižje stroške.« Od vseh najbolj pomembno pa je dejstvo, da bi bil znatni dvig morske gladine katastrofa za ves obalni svet. »Dejstvo je, da se Arktika segreva vsaj dvakrat hitreje kot druga območja na Zemlji, izkoriščanje novih in novih zalog nafte in plina na tem območju pa bi pomenilo podnebno katastrofo. Po podatkih ameriškega geološkega instituta kar četrtina skritih zalog fosilnih goriv leži severno od severnega tečajnika; 80 odstotkov teh zalog leži pod morskim dnom … Strokovnjaki svarijo, da je skrajni sever Zemlje že nevarno blizu podnebne kritične točke – ali pa jo je celo že dosegel. Na obeh tečajih so prejšnjo zimo opazili najnižjo plast ledu do zdaj, vsaj trikrat v zimskih mesecih pa so se temperature na skrajnem severu dvignile kar do desetih stopinj Celzija.« Kaj bo torej, če se 'svetovni hladilnik' pokvari? »Ko se led na morju taja, pušča za seboj temne dele v oceanu, ki vsrkajo več toplote v primerjavi z ledom, ki toploto odbija, kar sproži še dodatno tajanje ledu. Arktični led pomaga ohlajati temperaturo morja in zraka, saj se mnogo sončne toplote odbije nazaj v vesolje, kar pomeni, da Arktika igra vlogo nekakšnega svetovnega hladilnika. Zato bi imela domneva znanstvenikov, da bo severni tečaj do leta 2030 čez poletje ostal brez ledu, neslutene razsežnosti za celoten planet.« (Vir: Anja P. Jerič, MMC RTV SLO)

Največ dve stopinji

Harri Mäki-Reinikka, finski strokovnjak za okoljska vprašanja, opozarja, da je treba zaveze iz Pariza spoštovati; svetovna temperatura se ne sme dvigniti za več kot dve stopinji glede na predindustrijsko dobo. In poudari: »Če se temperatura na svetovni ravni dvigne za dve stopinji, to na Arktiki pomeni dvig za štiri do šest stopinj. Še bolj skrb vzbujajoče je dejstvo, da se led in sneg tajata hitreje od naših predvidevanj, kar bo spremenilo sestavo vode v morjih ter dvignilo raven morja. Če se Rusija in ZDA ne strinjajo, da so podnebne spremembe resničnost ter da jih povzroča človek s svojimi dejanji, pa se zelo težko usedemo za skupno mizo in začnemo reševati težave.«

Balkansko »nadmudrivanje«

»Tukaj je težava dvojna – Evropska unija tudi zaradi pritiska nemških in svetovnih bank Grčiji ne želi odpisati dolga, po drugi strani pa je edina stvar, ki jo Grčija zares pričakuje, ta, da ji bodo prej ko slej dolg odpisali. Gre za zgodbo, v kateri želijo drug drugega pretentati, tipična balkanska metoda 'nadmudrivanja' in posledice so vidne – res se nič ne zgodi. Kajti Grčija se reform ni lotila zares, ampak se jih je lotila tako, da pokaže, da nekaj dela, v smislu 'ker nekaj delamo, nam bodo odpisali dolgove'. Evropska unija pa dejansko pričakuje, da bo Grčija izpolnila vse, kar od nje zahteva, čeprav vsi realno vedo, da se to ne bo zgodilo.« Tako je nedavno reprogramiranje silnega grškega dolga komentiral Boštjan Udovič (FDV), naš strokovnjak za diplomatske študije in mednarodno politično ekonomijo.