Če je le »mer« pravi

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 19. junij 2017 / 07:21  

Prejšnji konec tedna je igralska skupina KUD Smlednik tri večere po vrsti na prostem uprizorila igro Naša kri Frana Saleškega Finžgarja v režiji Nejca Smoleta. Igra o slovenski trdoživosti in pogumu.

Smlednik – Vse tri večere je poln avditorij z navdušenim aplavzom po uro in pol dolgi predstavi pozdravil obsežen dvaindvajsetčlanski ansambel – naj k njim dodamo še tri konjenike – ki je nastopil v ljudski igri v štirih dejanjih z naslovom Naša kri. Fran Saleški Finžgar je igro napisal leta 1912 in jo postavil na Gorenjsko v leto 1813, v čas Ilirskih provinc. Režiser Nejc Smole je igro nekoliko priredil, spremenil konec igre, zgodbo pa je tudi postavil v domačo vas Smlednik.

Igra se vsakič začne malo po deveti, ko odzvoni pri sv. Urhu, prvem sosedu Merjaščeve domačije, ki se je prvič že leta 2015 izkazala za odličen ambient, ko so tam uspešno uprizarjali Prisego ob polnoči. Zgodba nas vrača v začetek 19. stoletja, ko so se nekaj let na Kranjskem mudili Francozi s svojimi Ilirskimi provincami, ki so ljudem prinesle dobre stvari (nekatere pridobitve francoske revolucije), a hkrati tudi marsikaj slabega – predvsem za preprostega kmečkega človeka. Mlade fante so klicali k huzarjem v francosko vojsko, od kmetov so zahtevali vse več davkov v denarju in živežu, zato so se mladi zatekali v gozdove, ljudje pa so se začeli upirati. Osrednji liki v predstavi so tako francoski narednik Renard (Matej Ulčar), Miklavž Borštnik maire – župan nastavljen od Francozov (Klemen Košir), hči Jerica (Mina Dežman) pa njen ženin Štefan (Matevž Fabjančič), Borštnikov hlapec Matija (Metod Ferbar).

Razmere so iz dejanja v dejanje bolj nevzdržne, pride do ropa vaške pošte, francoski vojaki na Koroškem izgubljajo ozemlje, zato smledniška vojaška posadka grozi z eksekucijami in novimi dajatvami. Župan je razdvojen med francosko oblastjo in ljudstvom, a se vedno odloča za svoje ljudstvo, ne za tuje vladarje. Dodatni zaplet je neuspešno dvorjenje narednika Renarda županovi hčeri. Igra vseskozi lepo teče, dogajanje niti za trenutek ne zastane, razen med dejanji, ko »spust in dvig zavese« z ljudsko pesmijo oplemeniti Škofjeloški oktet.

Režiser Nejc Smole je z asistentkama Nino Smole in Tanjo Burja ter preostalo ekipo sodelavcev, tako kot pravi »mer« zna, v obsežno ekipo zbral tako izkušene igralce kot mlade, ki so tokrat prvič stopili na gledališko sceno. Primerno razdeljene vloge od zahtevnejših do tistih manj opaznih predstavo kot celoto delajo homogeno. Vsak izmed nastopajočih je svoje odlično opravil, ob omenjenih še francoski major Turbot (Matej Osolnik), županova žena (Katja Kutnjak), kmetje posestniki (Tjaž Jelovčan, Miha Vurušič, Dominik Zupančič, Rok Kogovšek), kmečki sin (Dominik Grajzar), mežnar (Pavle Bonča) in starka (Julka Štilec) ter kmečka dekleta in fantje kotrabantarji (Mojca Magdalenič, Veronika Kumer, Anja Duhovnik, Špela Zajc, Simon Kapun, Tadej Kapun, Urban Pipan in Peter Kapun). Kako zelo navdušuje ta združevalna moč, ki jo imajo v KUD Smlednik. Predstavo bodo uprizorili še ta konec tedna, 16., 17. in 18. junija, ter 23., 24. in 25. junija, vedno ob 21. uri. Ne gre dvomiti, da se bo treba kar potruditi, da boste pravočasno prišli do sedeža na Merjaščevi domačiji.