Pol stoletja dražgoške cerkve

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: GG Plus / sobota, 10. junij 2017 / 12:14  

Z razstavo na prostem so v Dražgošah začeli praznovanje 50-letnice posvetitve nove župnijske cerkve sv. Lucije, ki bo prihodnje leto. Vaščanom jo je uspelo zgraditi 24 let po znameniti dražgoški bitki, v kateri je bila uničena tudi 300 let stara romarska cerkev.

»Pred 22 leti je zagrabil Dražgoše vojni vihar: vanj je vdrl sovražnik, postrelil moške, razgnal žene in otroke v druge kraje, vas oplenil in požgal, nato pa še vsak dom iz temeljev razstrelil, nazadnje tudi farno cerkev sv. Lucije – prav tristo let po njenem posvečenju. Po vojni se je večina družin vrnila na uničene domove. Z železno voljo, neutrudnim delom in zvesto medsebojno pomočjo so si z zaupanjem v Boga sezidali nove domove in uredili življenje. Odkar domovi spet stoje, žele Dražgošani, da dobi tudi njihova fara primeren skupni dom v novi cerkvi.« To so stavki iz spominske listine, 18. oktobra 1964 položene v temeljni kamen nove cerkve sv. Lucije v Dražgošah. Po velikih prizadevanjih faranov pod vodstvom župnika Maksimiljana Ocepka so jo dvaindvajset let po dražgoški bitki začeli graditi malo nižje od stare romarske cerkve, ki je bila nad vasjo. Junija prihodnje leto bo minilo petdeset let od posvetitve nove cerkve, za uvod v praznovanje okroglega jubileja pa so na pobudo župnijskega pastoralnega sveta pri cerkvi postavili razstavo izbranih fotografij in dokumentov iz zgodovine in življenja župnije, ki bo na ogled predvidoma dve leti.

Razstavo, ki so jo odprli minulo nedeljo, eno leto pred obletnico, so vsebinsko zasnovali Barbara Debeljak, Minca in Bojan Rihtaršič ter župnik v župnijah Železniki, Dražgoše in Zali Log Tine Skok. Kot je dejala Rihtaršičeva, jo je najbolj navdušila moč in odločnost Dražgošanov, ki so tedaj za gradnjo cerkve prispevali izredno velike zneske – vsaka družina je namreč darovala skoraj za en avto, v gradnjo pa so vložili tudi veliko časa, pri čemer so gradili tudi svoje domove, obdelovali gozdove … Tudi Franc Kavčič, ki je bil prvi mežnar še v baraki, je na odprtju razstave spomnil, kako zelo so v želji po gradnji nove cerkve domačini tedaj držali skupaj. Poleg enotnosti faranov je župnik Tine Skok izpostavil tudi vlogo tedanjega dolgoletnega župnika Maksimiljana Ocepka, ki je v župniji pustil velik pečat.

Vsebino razstavnih panojev, ki se vrstijo vzdolž opornega zidu na parkirišču pred cerkvijo, so zasnovali na fotografijah in dokumentih iz arhiva Roka Pintarja in Župnije Dražgoše. Kot je pojasnila Rihtaršičeva, so na ogled tudi fotografije, ki javnosti še niso toliko znane, denimo fotografija stare cerkve kmalu po požigu. Razstava se na začetku dotakne življenja v župniji Dražgoše pred drugo svetovno vojno, ki je tako zelo zaznamovala življenje Dražgošanov. Med drugim je prikazana fotografija skupnega groba januarja 1942 umorjenih Dražgošanov ob porušeni cerkvi, katerih posmrtne ostanke so nato leta 1976 prenesli v nov spomenik s kostnico. Po letu 1945 so v Dražgošah zrasle barake, ena je služila za začasno kapelo med letoma 1945 do 1966. Na razstavo so umestili tudi idejni načrt nove cerkve z zvonikom in župniščem arhitekta Antona Bitenca, gradbeno dovoljenje iz julija 1964, fotografije blagoslova temeljnega kamna iz oktobra istega leta in gradnje … Cerkev, tedaj še neopremljeno, je 16. oktobra 1966 blagoslovil nadškof Jožef Pogačnik, ki jo je na binkošti, 2. junija 1968, tudi posvetil. Zunanjost cerkve je sodobna, obenem pa se približa stari ljudski in cerkveni umetnosti. Notranjost je z umetniškimi freskami in vitraži obogatil slikar Stane Kregar, na veliki oltarni freski je posebej poudaril podobo zavetnice sv. Lucije. Nova cerkev je bila sicer sprva predlagana na lokaciji današnjega spomenika Cankarjevemu bataljonu. Razstavni panoji prikazujejo tudi fotografije urejanja razvalin stare cerkve v letih 1992 in 1993 v spominski park ter današnjega življenja v župniji.

Odprtju razstave je sledil še blagoslov novega znamenja sv. Jožefa, ki sta ga zasnovala zakonca Rihtaršič, in prenovljene okolice cerkve.