Ukrepi za ublažitev pozebe

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 22. maj 2017 / 15:28  

V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so pripravili predlog ukrepov za ublažitev posledic nedavne pozebe. Kmetom svetujejo, da naj spremljajo razvoj rastlin, od vlade pa pričakujejo sprejetje interventnega zakona.

Kranj – Kmetijski svetovalci so po nedavni pozebi na celotnem ozemlju države pregledali prizadete posevke in nasade. Ocenjujejo, da je pozeba prizadela okrog 41 tisoč hektarjev površine – najbolj okrog 2800 hektarjev intenzivnih sadovnjakov, blizu 3200 hektarjev travniških sadovnjakov, skoraj šest tisoč hektarjev vinogradov, okrog 300 hektarjev zgodnjega krompirja, blizu 350 hektarjev vrtnin, približno 3700 hektarjev poljščin (ječmena, ogrščice, pšenice), 75 hektarjev jagod in okrog 700 hektarjev hmelja. Najbolj so prizadeti trajni nasadi, pri katerih bo izpad pridelka in s tem tudi dohodka že drugo leto zapored, hkrati pa ni mogoče izvesti nadomestne pridelave. V sadovnjakih je škoda odvisna od lege in tehnologije pridelave, pri tem pa bo vpliv pozebe na pridelek možno oceniti šele potlej, ko bodo odpadli poškodovani nastavki. Močno so poškodovane jablane in hruške, zelo so prizadeti orehi pa tudi koščičarji (slive, češnje) ter zasaditve jagodičevja. Pri oljni ogrščici so pomrznili stroki, vendar bo o posledicah pozebe možno natančno govoriti šele ob spravilu. Zgodnji krompir bo po dosedanjih izkušnjah ponovno odgnal, solati, ki je bila tik pred spravilom, se je znižala tržna kakovost, škodo so utrpele tudi kapusnice, beluši ... V kmetijski svetovalni službi svetujejo pridelovalcem, da naj poškodovane posevke in nasade redno pregledujejo in spremljajo njihov razvoj. Od nadaljnjega razvoja rastlin so odvisni tudi ukrepi za zmanjšanje škode oziroma za ohranitev čim več pridelka. Če pridelovalci ne vedo, kako ukrepati, naj se posvetujejo s kmetijskimi svetovalci; izogibajo pa naj se kampanjskih in splošnih nasvetov »na pamet«.

Predlagajo izredno pomoč najbolj prizadetim

V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so pripravili predlog ukrepov za ublažitev posledic pozebe. Tako predlagajo vladi, da sprejme sklep o izdelavi predhodne ocene škode, preuči možnosti izredne finančne pomoči najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvom in da sprejme interventni zakon, s katerim bi določila izdelavo končne ocene škode in oblike pomoči. Od ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pričakujejo, da bo kmetijskim gospodarstvom čim prej izplačalo finančno pomoč za škodo ob lanski pozebi, hkrati pa predlagajo, da oškodovancem ob letošnji pozebi zmanjša ali odpiše davke in prispevke ter najemnine za državna kmetijska zemljišča. Za kmetije, ki so že drugo leto utrpele škodo zaradi pozebe in s tem izpad dohodka, predlagajo, da jim država omogoči najetje ugodnih posojil za reševanje likvidnostnih težav, reprogramiranje obstoječih kreditov in za investicije.

Želijo ugodnejši sistem zavarovanja

Da bi v prihodnje v kmetijstvu lažje obvladovali posledice pozebe in drugih naravnih ujm, v zbornici predlagajo več ukrepov. Tako predlagajo takšno ureditev sistema zavarovanja, ki bo v danih ekonomskih razmerah sprejemljiv za kmete, torej sistem z višjo stopnjo sofinanciranja zavarovalne premije, nižjo odbitno franšizo in ugodnejšimi paketi zavarovanja. Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlagajo, da v okviru programa razvoja podeželja nameni večji delež sredstev za izgradnjo namakalnih sistemov in mrež proti toči. Od ministrstva za okolje pričakujejo, da bo uvedlo prožnejši sistem dovoljenj za uporabo vode za namakanje. Kot ugotavljajo, so v času pozebe vodni viri običajno bogatejši z vodo, zato je takrat količina odvzete vode za oroševanje proti pozebi brez škode za vir lahko večja.