Velika noč

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / sreda, 19. april 2017 / 13:01  

Vstajenje, ponovno rojstvo, kot dobesedno lahko prevedemo veliko noč. Največji krščanski praznik. Pa ne vem, če ni božič ljudem bolj pri srcu. Vsekakor ima božič več pompa, trgovci imajo cel mesec časa za ponujanje čim več navlake. Pred veliko nočjo pa je post, kar bi pomenilo odpoved. Torej manj, kar je dandanašnji lahko privlačen slogan, manj je več. Vendar je še vedno imeti veliko velikih reči in vsega kar privlačna stvar.

Za veliko noč je naporen jedilnik, še bolj napornega si naredimo sami. Kolegica pravi, kar nekaj vas poznam, ki imate velike družine, kako zmoreš vse to speči … Tako nam je bilo dano, da moramo v enakem času opraviti dvakrat toliko reči kot običajni ljudje. In ti imajo običajno še pomočnike zraven, pa so veliko bolj utrujeni. Vedno govorijo, da je res naporno za eno povprečno družino (na primer z dvema otrokoma) pripraviti vse za veliko noč. Jamramo toliko, kot nas drugi poslušajo, če jim to ustreza. Že ustaljeno spečem sedaj tri potice. Končno sem dojela, da orehova potica potrebuje za nadev 80 dag orehov, če želim, da je sočna, sicer je bolj kruh. Najraje imajo kokosovo in morda bi bilo vseeno, če bi pekla le to črno-belo lepotico. Tokrat pa se mi je »zaluštala« še pehtranova potica. Ta bo najpočasneje šla v promet. Prate v nedeljo po kosilu ni bilo več. Z mesom pa je nadloga taka, da je treba potem po praznikih skuhati ričet in je po njem. Za barvanje jajc smo žrtvovali en liter terana. Ko sosedi podarim pirh, njen sin, kemik, takoj znanstveno vpraša, kako pride do kristalov na jajcu. Ne vem, to boš razložil ti. Vem le, da jih moraš namočiti v vinski kis, zalit z vodo, ter skuhati v teranu. Ni pomembno, ali je hrvaški, italijanski ali slovenski, na jajčni lupini se lesketajo kristali. V soboto, ko so bile potice že pečene in tako željno pokušamo zdaj to, zdaj ono, dekleta mažejo Viki kremo. V nedeljo sem rekla, da je prepovedano jesti karkoli drugega razen jedi, ki so na mizi. Potem pa so le jedli, kar se pač na veliko noč je. Za božič pošljemo kakih 70 voščilnic in jih približno toliko dobimo tudi nazaj. Za veliko noč ne pišemo nič voščilnic in jih vsako leto dobimo kakih pet, od stalnih družin. Še najlepša stvar je prepevanje pri maši. Molovske pesmi, ki so bile na vrsti v postu, se spremenijo v durovske, živahne in poskočne tone v velikonočnem času. Sploh ne vem, kako bi otrokom brez glasbe pričarala lepoto praznikov pa tudi vere nasploh. Pomen besedil in lepota melodije človeku približata vsebino in globino, ki jo začutiš in na koncu postaneš del nje. In na koncu maše ljudje hvaležno pristopajo k nam, pevcem, in rečejo, hvala, ker nam božate ušesa in dušo. Lahko je tudi čisto drugače. Ne vem, komu bolj božamo ušesa in dušo. Najbolj sebi.