Gregor Voglar, osebni zdravnik Petra Velikega

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 12. marec 2017 / 19:05  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (90)

V Naklem pri Kranju se je rodilo ali pa živelo veliko znamenitih in pomembnih Slovencev. Med najbolj sloveče vsekakor sodi zdravnik in diplomat Gregor Voglar, ki se je rodil v Naklem 12. marca 1651 premožnemu kmetu Martinu in materi Alenki. Leta 1694 mu je avstrijski cesar Leopold I. podelil plemiški naziv. Voglar si je izbral ime Carbonarius de Wiessenegg – po legi rojstne hiše na vogalu travnika. Zanimivo je, da je Voglarjev rod uporabljal polatinjeni priimek Carbonarius že najmanj od leta 1649. Gregor ga je uporabljal od študentskih let dalje.

Medicino je študiral na Dunaju, 3 leta v Bologni in Rimu, kjer naj bi bil promoviral. Sodeloval je pri zatiranju kuge v Pliberku, bil v letih 1681–1686 okrajni zdravnik v Radgoni. Stanoval je v hiši meščana Matije Fluherja in se po njegovi smrti leta 1683 poročil z vdovo. Imela sta hčerki Jakobino Sabino Rebeko, rojeno leta 1684, in Marijo Antonijo, rojeno leta 1685.

Po letu 1680 je deloval v vorauskem okrožju s sedežem v Hartbergu in napredoval do svetnika. Ob razpisu za zdravnika v Rusiji se je javil in bil sprejet s priporočili štajerskega deželnega glavarja Ivana Adama Monzelia, cesarskega kanclerja grofa Thuna Königsegga, zlasti pa cesarja Leopolda I. Leta 1689 je v Moskvi nastopil službo osebnega zdravnika Petra Velikega.

Že po enem letu so ga osumili tajne zveze z jezuiti, ki so bili v stikih z zarotniško carico Sofijo. Zato so mu prepovedali dopisovanje z Dunajem. V carski službi se je Voglar udeležil bitke pri Narvi, bil leta 1700 ujet in interniran v švedskem taborišču v Revelu (danes Talin, Estonija). Od tam je pošiljal ruski obveščevalni službi zaupna poročila o Švedski. Šele s posredovanjem avstrijskega cesarja leta 1704 so ga izpustili. Vrnil se je v Moskvo in bil imenovan za carjevega zaupnega zdravnika.

Kot carjev osebni zdravnik se je udeležil bitke pri Poltavi, leta 1710 zatiranja kuge med obleganci Revela in leta 1711 bitke za Azov. Nato je do leta 1714 delal v moskovski medicinski upravi, po 26 letih službe pa zaprosil za vrnitev domov. Iz carjevega spremnega dopisa se vidi, da se je vrnil z ženo. Ustavil se je v Ljubljani ter nato odšel v Naklo in Kranj, kjer je hudo zbolel. Zdravil ga je kranjski zdravnik Gottfried Heine (Hayne). V oporoki je zapustil Naklemu pet tisoč goldinarjev za gradnjo dveh vodnjakov.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

Na Brezjah pri Radovljici se je 7. 3. 1919 rodil dirigent Janez Bole. Ustanovil, na novo oblikoval in vodil je 21 zborov, med njimi Slovenski oktet, Akademski pevski zbor Tone Tomšič, zbor Slovenske filharmonije, Slovenske madrigaliste ter z njimi nastopil na okoli 2.200 koncertih v Sloveniji in tujini. Med drugim je posnel v Švici prvo ploščo Slovenskega okteta.

V Kropi se je 8. 3. 1901 rodil kovaški mojster Joža Bertoncelj. Bil je eden najpomembnejši slovenskih mojstrov sodobnega umetniškega oblikovanja železa.

V Domžalah se je 9. 3. 1897 rodil teolog, časnikar, sociolog, publicist in politik Ivan Ahčin. V letih 1929–1941 je bil glavni urednik Slovenca. Zanj je bila značilna velika nestrpnost do komunizma in prostozidarstva. V začetku 1942 se je umaknil v Rim. Po vojni je ostal v tujini in bil profesor na emigrantskih slovenskih bogoslovnih učiliščih.