Valentin Slatnar (Bôsov Tine) – prvi gorski reševalec

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 12. februar 2017 / 12:34  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (86)

Gorenjska slovi tudi po velikem številu naših najvišjih gora. Zato je tu tudi največ planinskih društev in njihovih članov, ki se že dolgo ukvarjajo z gradnjo in vzdrževanjem planinskih poti in domov. Med najbolj vnetimi, že skoraj »zapriseženimi« so tudi požrtvovalni gorski reševalci. Včasih v gorah občudujemo človeka, ki jo gre navzgor »kot gams«. Že pred leti je kot tak zaslovel tudi Valentin Slatnar ali Bôsov Tine. Rodil se je 11. februarja 1852 v Bistričici pri Kamniku. V spominu je ostal tudi kot prvi gorski reševalec.

Bil je tudi gorski vodnik, lovec in lovski čuvaj. O njem je šel glas, da mu v gorah nikoli ne spodleti, ker naj bi pil gamsovo kri. Nadvse drzen plezalec je povsod preplezal vse tedaj že pozabljene prehode in se loteval novih in težjih. V spominu je ostal njegov znameniti podvig v lovu v zahodni steni Brane. Gamsa je sledil tri dni, od Bab na Kamniškem sedlu čez Svetle plati na vrh.

Vzdevek Bôs oziroma Bôsov Tine je dobil po kmetiji pod Gradiščem v Bistričici, kjer je preživljal še pozno otroštvo. Njegova mati je bila dekla pri Bôsu, vendar pa z domačimi ni bila v sorodu. Že kot devetletni fantič je pasel drobnico in oblezel vse strmine v Mokrici. S 14 leti je bil že drvar v Bistrici. Preživljal je težko in trdo drvarsko življenje. Živel je tudi v času, ko se je veliko fantov na različne načine poskušalo ogniti rekrutiranjem v vojsko. To je bil čas, ko so se reševali tudi z načrtnim pohabljanjem …

Bôsov Tine je bil človek planin, ki ga je stalni beg pred rekrutiranjem v vojsko že v mladih letih odvrnil od družinskega življenja. Bival je v pastirskih in drvarskih kočah v bistriških gozdovih in se preživljal z delom in divjim lovom. O njem je šel v začetku glas, da je bil tudi strasten in nevaren divji lovec. Leta 1872 ga je tedanji zakupnik lova v Bistrici – verjetno je bil to Smole (»Figovec«) iz Ljubljane – vzel v službo kot zapriseženega lovskega čuvaja. Tedaj se je spremenil v pravi strah in trepet divjih lovcev. Tudi vsakokratni novi zakupnik lova v Kamniški Bistrici ga je rad vedno zadržal za lovskega čuvaja.

Zaradi izrednega poznavanja Grintovcev in bogatih izkušenj pri premagovanju nevarnih prehodov je veljal tudi za izvrstnega gorskega vodnika. Že zaradi načina življenja je postal tudi reševalec ljudi v gorah. Pogosto se je izkazal pri reševanju ponesrečenih v gorah nad Bistrico. V spominu domačinov je Valentin Slatnar - Bôs še vedno živ kot prvi gorski reševalec.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Vesci pri Vodicah se je 7. 2. 1842 rodil slikar Matija Koželj. S freskami je okrasil mnogo cerkva. Od leta 1865 je živel v Kamniku, kjer je imel slikarsko delavnico.

V Kranju se je 7. 2. 1855 rodil zbiralec ljudskih pesmi Janko Žirovnik. Kjer je živel, je ustanavljal in vodil pevske zbore ter zapisoval ljudske pesmi.

V Kamniku se je 9. 2. 1828 rodil doktor znanosti, zobozdravnik Valentin Leopold Tanzer. V Gradcu je postal utemeljitelj stomatološke stroke na tamkajšnji medicinski fakulteti.

V Kranjski Gori se je 11. 2. 1824 rodil biolog, botanik, duhovnik, geolog, mikolog, narodni buditelj, planinec, publicist, speleolog in zoolog, župnik Simon Robič (Rabič).