S strahom do sprememb

Besedilo:
Kategorija: GG Plus / petek, 27. januar 2017 / 13:50  

Več kot vlada obljublja varnosti, manj varno se počutijo ljudje in bolj jih je strah. To je bila glavna ugotovitev posveta strokovnjakov s področja varnosti na Pravni fakulteti v Ghentu, kjer sem več let predaval o poznomodernih trendih varnosti. Zastraševanje z varnostnimi ogrožanji, povečevanje policijskih pooblastil in sredstev masovnega nadzora omogoča, da se skrijejo drugi problemi v družbi, vladajoča elita pa ostaja na oblasti.

V Sloveniji poteka laični, politični in strokovni varnostni diskurz, ki je protislovno ideološko motiviran in neučinkovit. Vse bolj se oddaljujemo od klasičnih vojaških ogrožanj, kar terja nove pristope in kreiranje politik. Med dejavniki ogrožanja izstopajo migracije. Namesto upravljanja države v dobro ljudi se poraja umetno ideološko spodbujena kultura strahu. To je možno predvsem zaradi stopnjevanja ekonomske in socialne negotovosti, ki temelji na strahu pred izgubo zaposlitve, eksistenčne in socialne varnosti na eni strani in strahu pred tujci in migranti na drugi strani.

Sodobno družbo zaznamuje nepredvidljiv in izrazito protisloven ekonomski, politični in socialni razvoj. Vedno bolj dezorganizirano in kaotično družbo označujejo ekonomska in politična globalizacija, ki že spominja na ekonomski in kulturni imperializem. Med drugim zaostruje polarizacijo med t. i. razvitim in nerazvitim svetom, poglablja razkorak med različnimi kulturami oziroma civilizacijami, spodbuja verski fundamentalizem in posledično terorizem, stopnjuje revščino, tako v nerazvitem kot tudi v razvitem svetu, zapostavljenost oziroma izključenost ranljivih družbenih skupin (npr. pripadnikov manjšin, mladih, ostarelih ipd.), zmožnost posameznih držav, da bi same oblikovale strategijo svojega ekonomskega in siceršnjega razvoja ter se na ta način soočile s problemi, in nikakor ne nazadnje pojav novih kompleksnih oblik izrazito intenzivnega in daljnosežnega ogrožanja individualne in kolektivne varnosti.

Prav zato je treba proaktivno postaviti sistemske rešitve varovanja kot nekakšne stand by mehanizme, ki bodo zagotavljali, da bo varnostni sistem deloval ne glede na varnostno situacijo, upoštevajoč naslednja ogrožanja: vojaška; notranje varnostna; naravne in druge nesreče.

Sodobne države razpolagajo s tovrstnimi mehanizmi, kaj pa namerava vlada v Sloveniji? Po eni strani nas prepričuje, da je ogroženost Slovenije nizka, po drugi pa uvaja represivne ukrepe, kot je zadnji predlog novele zakona o tujcih. Problem v Sloveniji je, da se zakoni ne izvajajo. Pri predlaganih zakonih pa gre zdaj še korak dlje, saj so takšni, da se jih sploh ne da izvajati. Zakaj niso izvajali 'schengna' in drugih že sprejetih zakonov ob prejšnjem migrantskem valu?

Kje je tu tako propagirana pravna država in zavzemanje za ustavne pravice, ali gre za njen antipod policijsko državo in za obvladovanje ljudi na podlagi strahu? Medtem ko se vsi ukvarjajo s strahom, v ozadju poteka nekontrolirano zadolževanje in razprodaja slovenskega bogastva in kulture.