Njun najlepši dan

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / petek, 13. januar 2017 / 14:05  

S cvetjem okrašena dvorana, oče po stopnišču spremlja v belo obleko oblečeno nevesto, v ozadju pritajeno igra glasba, otroški parček prinese prstana, nato nevesta in ženin pred matičarjem izrečeta usodni da, vsi skupaj podpišejo listino o zakonski zvezi, sledijo radostne čestitke ...

Takšen je scenarij poročnega dne morda videti v očeh opazovalcev, osrednji osebi svoj dan najlepših sanj spet občutita po svoje. Kako pa ga vidijo ljudje, ki se s porokami ukvarjajo poklicno ali kot pogodbeni sodelavci?

Za uvod nam Renata Kozan, vodja oddelka za upravne in notranje zadeve pri Upravni enoti Kranj, naniza nekaj dejstev: zakonska zveza, tako veleva Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, se sklepa pred načelnikom upravne enote ali od njega pooblaščene osebe ob navzočnosti matičarja. Lani so v kranjski enoti sklenili 344 zakonskih zvez (leto poprej 296) in so tako po številu tretji v Sloveniji. Poroke potekajo na dveh uradnih lokacijah (v Kranju v Mestni hiši in v Preddvoru v gradu Hrib), na voljo pa je še približno dvajset izrednih lokacij, ki so med mladoporočenci vse bolj priljubljene, čeprav je zanje treba plačati. Če so na teh še leta 2012 sklenili 58 zakonskih zvez, so jih lani že 158. V kranjski upravni enoti se s porokami ukvarja šest matičark, podjemne pogodbe pa imajo sklenjene s 14 pooblaščenci. »Med njimi sta dva župana, ki sklepata zakonsko zvezo samo na izrecno željo para, ostali pa sklepajo zakonske zveze po razporedu, ki ga pripravi matičarka. Nekateri pooblaščenci delajo že dolga leta, tako ima denimo najdaljši staž, 23 let, Miro Kozelj, 12 let je pooblaščenec Miha Zevnik in 10 let Matevž Kleč,« pojasni Kozanova.

Urejena in svečanega videza

Kakšna je vloga matičarja, kakšna pooblaščenca? Par, ki se želi poročiti, se prijavi pri matičarju, slednji ugotovi njuno istovetnost, v uradni evidenci preveri državljanstvo, stan in morebitno sorodstveno razmerje para, seznani ju o pogojih sklepanja zakonske zveze, pripravi izpisek o sklenjeni zakonski zvezi in listino, ki jo slovesno podpišejo mladoporočenca, priči, matičarka in pooblaščenec. Dejstva o sklenjeni zakonski zvezi naknadno vnese matičarka v matični register. Pooblaščenec pa paru pri poročnem obredu prebere zakonske določbe glede pravic in dolžnosti zakoncev in vsakega od njiju vpraša, ali želita skleniti zakonsko zvezo. Pripravi tudi slavnostni govor. Zakon predvideva, da pooblaščenec prebere zakonske določbe, slavnostni govor pa ni predpisan. V Kranju je tako, da matičarka prebere zakonske določbe, pooblaščenec pa pripravi in prebere slavnostni govor. Delitev dela med matičarko in pooblaščencem se v posameznih upravnih enotah razlikuje.

Biti matičar je po prepričanju ljudi lepo delo, saj imajo opraviti z mladimi in srečnimi ljudmi, dogodki so slovesni. To drži, srečni dogodki te napolnijo z energijo, pravi matičarka Marta Kovač Uršič, a so lahko tudi zelo naporni, saj so matičarke na njih večkrat od jutra do večera. »Poroke se sklepajo od dopoldanskih ur naprej, trendi so popoldanske in celo večerne poroke. Pari včasih v prepričanju, da nas pač plačajo in tako razpolagajo z našim časom, tudi zamujajo. Če se zvrsti več porok druga za drugo, petnajstminutna zamuda pomeni zamik, zaradi katere bo naslednji par morda upravičeno nejevoljen,« ugotavlja matičarka. Lani so na neko rekordno soboto opravili kar 22 porok. Največ porok se sicer sklene od maja do oktobra, namenjene so jim sobote, a tudi med tednom so lani sklenili 38 zakonskih zvez.

Matičarka in pooblaščenec morata biti urejenega in svečanega videza, moški pooblaščenci nosijo tudi insignije, oba s polno odgovornostjo izpeljeta poročni protokol. Pri tem se prilagajajo željam mladoporočencev: če si želijo pri obredu živo glasbo, instrumentaliste ali pevce, če želijo, da jim prstana prinesejo otroci ali celo hišni ljubljenčki. Nekateri želijo, da se v pooblaščenčev nagovor vplete njuna dosedanja pot, nekateri si želijo izmenjati poročne zaobljube. Zgodilo se je že, da je ženin pozabil svoje besedilo, v tem primeru je dobro, da si jih par zapiše in pri obredu prebere, pravijo sogovornice. Pooblaščenka Vanja Umnik, ki svoje delo opravlja leto dni in ima za seboj kakih trideset porok, se spomni primera, ko sta si mladoporočenca namesto prstanov dala narediti tetovaži. Pri obredu si tako nista nadela prstanov, pač pa odvezala trakova, pod katerima sta se pokazala vtetovirana »prstana«.

Poroke v bolnišnici, vojašnici, na gozdni jasi ...

Sogovornice nanizajo primere posebnih porok, ki še posebej ostanejo v spominu, denimo ganljiva poroka para, od katerih je bil eden hudo bolan, v bolnišnici na Golniku, pa poroka bosonogih, poroka na jasi sredi gozda, poroka po vojaškem protokolu v vojašnici, dvojne poroke, kjer so pari drug drugemu tudi priče ... Vanja Umnik opiše poroko na Krvavcu, ki je bila za vse povabljene, celo za starše mladoporočencev, veliko presenečenje. Začela se je kot zabava, matičarka in pooblaščenka sta, da ne bi zgodba prezgodaj prišla na dan, »igrali« vlogo natakaric. Ko se je skrivnost razjasnila, je bila resnično presenečenje. A bilo je zelo lepo in ko je zapadel še prvi sneg, tudi romantično.

Romantične predstave, ki jih je o porokah imela kot deklica, so Vanjo Umnik, sicer učiteljico iz Šenčurja, tudi pripeljale do njene sedanje vloge. Dolgo si je želela sodelovati pri porokah in se je na upravni enoti zanimala, kako postati pooblaščenka. Za to vlogo jo je (skupaj s Sebastianom Moharjem) predlagala Občina Šenčur. »Poroka in porod sta dve najpomembnejši stvari v življenju, ki navdihujeta najlepša čustva,« poudarja sogovornica. V svojih govorih mladoporočencem želi »razsvetliti duha in razveseliti srca«, daje jim začetno energijo, nato pa je na njih samih, da v življenju zgradijo pravi harmonični odnos, in je vesela, če v mladih dušah prebudi lepa čustva.