Spremembe davčne zakonodaje

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Slovenija / četrtek, 5. januar 2017 / 11:38  

Novo leto prinaša nekatere davčne spremembe, ki jih uvaja vladna mini davčna reforma. S prvim januarjem se zvišuje stopnja davka od dohodkov pravnih oseb, spreminja se dohodninska lestvica, uvajajo pa še številne druge novosti.

Kranj – Z novim letom se na davčnem področju obetajo številne spremembe, ki jih je uvedla Cerarjeva vlada. Jeseni je namreč prišlo do spremembe treh glavnih davčnih zakonov (Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, Zakona o dohodnini in Zakona o davčnem postopku). Namen sprememb in dopolnitev je prestrukturiranje davčnih bremen med dohodki iz dela in dohodki pravnih oseb. Kot ugotavljajo na ministrstvu za finance, ekonomska struktura davkov ni najugodnejša z vidika konkurenčnosti, saj odstopa od povprečja evropskih držav zaradi nadpovprečne obremenitve dela s prispevki za socialno varnost in potrošnje ter podpovprečne obremenitve kapitala in premoženja. Davčne reforme naj bi z novim letom ta odstopanja znižale.

S spremembo Zakona o dohodnini se za tristo evrov povečuje dohodkovni prag za upravičenost do višje dodatne splošne olajšave v najnižjem dohodninskem razredu. Ta se zvišuje na 11.166 evrov skupnih dohodkov. Prav tako se pri meji neto davčne osnove v višini 48 tisoč evrov in stopnjo 34 odstotkov uvaja nov davčni razred med sedanji drugi in tretji razred. Stopnja dohodnine v četrtem dohodninskem razredu se znižuje s sedanjih 41 na 39 odstotkov. Med glavnimi spremembami zakona o dohodnini je tudi uvedba posebne davčne obravnave dela plače za poslovno uspešnost. Nanaša se na davčno razbremenitev božičnic. Ta se namreč do višine sedemdeset odstotkov zadnje znane povprečne mesečne plače v Sloveniji ne všteje v osnovo za dohodnino.

Z novelacijo zakona prihaja do novosti tudi na področju kmetijstva. Po novi metodologiji se v sistem ugotavljanja katastrskega dohodka vključujejo tudi posebne kulture (artičoke, beluši, reja polžev …) – pod pogojem, da jih kmet prijavi v okviru zbirnih vlog za uveljavljanje pravic iz naslova ukrepov kmetijske politike. Po novem se tudi pridelava na kmetijskih in gozdnih zemljiščih ter proizvodnja vina iz lastnega pridelka izven Slovenije šteje v okvir osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.

Ker novela zakona uveljavlja novo metodo ugotavljanja katastrskega dohodka, ki prinaša skupno povečanje katastrskega dohodka za posamezna kmečka gospodinjstva, to pomeni povečano davčno osnovo od katastrskega dohodka glede na preteklo leto. Zato se ureja tudi prehodno obdobje treh let, v katerih se za nobeno kmečko gospodinjstvo dohodek iz tega naslova ne bo povečal za več kot dvakrat glede na prejšnje leto. Zaradi sprememb zakona o dohodnini naj bi dosegli razbremenitev dela, vendar se bo zaradi tega v državno blagajno iz tega naslova nateklo 106 milijonov evrov manj.

Višji davek na dohodek pravnih oseb

Izpad dohodkov iz naslova dohodnine se bo delno financiral iz dviga stopnje davka od dohodkov pravnih oseb. Stopnja davka od dohodkov pravnih oseb, se namreč iz sedanjih 17 odstotkov zvišuje na 19 odstotkov, zaradi česar si vlada obeta šestdeset milijonov evrov dohodkov, dodatnih 46 milijonov evrov pa naj bi se v proračun steklo na račun učinkovitejšega pobiranja davkov, ki ga prinašajo druge spremembe zakona o davčnem postopku.

Davek na dohodek pravnih oseb se je sicer od leta 2006, ko je znašal 25 odstotkov, vseskozi zniževal in leta 2013 dosegel raven 17 odstotkov. Tudi z zvišanjem davčne stopnje pa ta ostaja pod povprečjem držav članic Evropske unije, ki za leto 2016 znaša 22,6 odstotka. Več kot dve tretjini držav članic ima namreč stopnjo višjo od 19 odstotkov.

Med drugim se ukinja olajšava za donacije političnim strankam ter ničelna stopnja obdavčitve za družbe tveganega kapitala. Prav tako z novim letom amortizacija dobrega imena ne bo več priznana kot dohodek. Izboljšuje se položaj dediča kot pravnega naslednika zapustnika v zvezi z izpolnitvijo davčnih obveznosti zapustnika. Rok plačila se namreč podaljšuje s trideset na šestdeset dni.

Spreminja se tudi sistem obrestnih mer, vezan na medbančno obrestno mero (EURIBOR). Določa se fiksna višina letne obrestne mere, stopnja pa je odvisna od sodelovanja zavezanca za davek in ga spodbuja k pravnomočnemu izpolnjevanju finančnih obveznosti.