Slovenski dragonci

Besedilo: Jožef Osterman
Kategorija: Zanimivosti / sreda, 4. januar 2017 / 13:52  

Slovenska konjenica (2)

Prvi slovenski konjeniki kosezi so z reformo leta 828 izgubili veliko pravic in s frankovsko nadoblastjo postali samo še posestniki. Podložni so bili nemškim fevdalcem, ki so dobili v najem posestva in s tem bili obvezani, da so morali na vladarjev vpoklic priti z vojaki na konjih, dobro oboroženi in opremljeni, poleg rednih fevdalnih vojakov je bila tudi večina oboroženih podložnikov.

Kralj Oton je vpoklical svoje konjenike, da so se udeležili bitke z Madžari pri Ausburgu leta 955, kjer jih je premagal. Tako so se slovenski konjeniki pod svojimi fevdalci prvič prisilno udeležili bitke pod tujim vladarjem in bili prisiljeni, da se je tako nadaljevalo stoletja.

Še najbolj so se približali slovenski kneževini in s tem slovenski konjenici celjski knezi s svojo kneževino. Vojne s Turki se je udeležil tudi celjski knez Urlik II in bil v Beogradu leta 1456  zahrbtno umorjen. Ker niso imeli potomca, so njihova posestva prešla v habsburško last, ki so okrepili svojo oblast, slovenski konjeniki pa so se morali dalje boriti pod tujo zastavo.

Bitko leta 1866 s Prusi pri Koniggradcu je Avstro-Ogrska izgubila, čeprav je že v začetku njihova konjenica premagala prusko, ker so imeli zastarele puške še s polnjenjem spredaj. Zato je leta 1867 poleg ostalih rodov vojske reorganizirala predvsem konjenico. Težko konjenico kirisirjev je ukinila, to vlogo so prevzeli dragonci, ki so dobili poleg pušk s polnjenjem zadaj tudi nove uniforme, zelene so zamenjali z rdečimi kapami, svetlo modrimi bluzami in rdečimi hlačami. Dalje so še ostali huzarji in ulanci.

Leta 1873 se je 5. konjeniški polk preselil iz Gradca v Maribor in se preimenoval v Štajersko-koroški-kranjski dragonski polk št. 5. V prvi svetovni vojni je sodeloval v konjeniških bitkah na ruski fronti in doživel velike izgube pri naskoku utrjenih položajev, saj so glavno vlogo odigrale strojnice, ki so kosile konjenike. Leta 1916 pa se je frontalno bojevanje konjenikov popolnoma ukinilo, ko so se pojavili minometi.

Dne 18. oktobra 1918 je prenehala obstajati Avstro-Ogrska. Nekdanji avstro-ogrski major Rudolf Maister, ki so ga kasneje povišali v generala, je takoj s prostovoljci zaščitil severno mejo. Pridružili so se mu tudi dragonci slovenskega rodu in tako je nastala slovenska konjenica, še v avstro-ogrskih uniformah (slika), ki je sodelovala na koroški fronti in pri pohodu v Prekmurje.