Zasekala bo v zeleno zaledje Loke

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Škofja Loka / ponedeljek, 12. december 2016 / 09:44  

V Škofji Loki za južno snujejo še severno obvoznico. Dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta zanjo je razgrnjen do 23. decembra, prejšnji teden so ga javno obravnavali z občani.

Škofja Loka – V času javne razgrnitve lahko ljudje dajejo svoje pripombe in na dobro obiskani javni razpravi so jih tudi veliko prispevali. Severno obvoznico v Selško dolino, ki jo je ena od občank označila kot »sredovoznico«, saj poteka tesno mimo petih naselij, so začeli načrtovati že pred poldrugim desetletjem, imela pa naj bi značaj povezovalne mestne ceste, ki bi razbremenila mesto in izboljšala dostopnost do naselij ob njem. Ponujenih je bilo več variant, leta 2009 pa je bila izbrana sedanja, ki poteka od Podlubnika po severnem robu Škofje Loke, mimo naselij Trnje, Virlog, Binkelj in Groharjevo naselje ob vznožju Kamnitnika, na Grencu pa se priključi na regionalno cesto Kranj–Škofja Loka. Dolga bo 2,5 kilometra, ob njej bo preurejenih 3,5 kilometra lokalnih cest, na njej pa osem nivojskih križišč (od njih štiri krožna), podvoz in podhod, dva mostova, dva večja oporna zidova, pokriti vkop Kamnitnik, dve avtobusni postajališči, propust pri Prifarskem potoku, za zaščito pa šest protihrupnih ograj in stometrski protihrupni nasip. Na trasi bo porušena ena stanovanjska hiša in pet pomožnih objektov. Občanom, ki so se udeležili javne razprave, so pokazali tudi vizualizacijo te dvopasovne ceste, po kateri računajo, da bo vozilo do 13 tisoč vozil dnevno, s hitrostjo 70 kilometrov na uro.

Ponekod se severna obvoznica zelo približa hišam in tamkajšnji prebivalci imajo zato nanjo precej pripomb. Mnoge skrbi, ker na tem območju že sedaj ob večjih deževjih podtalnica ogroža kleti, pomislekov ni razblinilo niti zagotovilo, da se za to območje pripravljajo protipoplavni ukrepi, niti načrtovana ureditev zalednih voda, meteorna kanalizacija, zadrževalniki in odvodnjavanje v Prifarski potok. Eden od razpravljavcev je menil, da bi bilo lahko krožišče, prek katerega bi se Podlubnik navezal na severno obvoznico, premaknjeno za sto metrov nižje, češ da bi bila rešitev cenejša in prihranjene bi bilo več dragocene kmetijske zemlje. Slišati je bilo tudi razmišljanje, da obvoznica sploh ni potrebna in da bi se pri razbremenitvi prometa skozi mesto lahko zgledovali po primerljivih evropskih mestih, ki to rešujejo drugače, avstrijski Lienz denimo z zelenim valom. Več pripomb se je dotikalo posameznih dostopov do hiš in protihrupnih ograj, nekatera vprašanja pa so se dotaknila tudi kmetijskih zemljišč, ki jih preseka trasa obvoznice. Na enem je denimo tudi sušilnica sadja iz 15. stoletja, ki bi jo lastniki radi ohranili, zaradi obvoznice bi jo bilo namreč treba prestaviti. Ljudi skrbi tudi obdobje gradnje, hrup in povečan tovorni promet mimo njihovih domov. Nekateri pa so se obregnili tudi ob dejstvo, da so na gradnjo severne obvoznice že večkrat dali pripombe in bi te morale biti nekje zabeležene, ne pa da jih morajo vlagati znova in znova. Občinske uradnice so jim pojasnile, da so bili prejšnji pogovori neformalni, sedaj pa poteka uradni postopek. Do danih pripomb se bodo v postopku opredelili in ocenili, katere od njih je mogoče upoštevati.