Ročevnica: nič krivi nosijo posledice

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Tržič / nedelja, 4. december 2016 / 14:59  

V postopku denacionalizacije, ki ga je vodila Upravna enota Tržič za nekaj zemljišč v Ročevnici, so bile nepravilnosti, zato je vrhovno sodišče zadevo vrnilo v ponovno obravnavo, ki jo zdaj vodi Upravna enota Laško. Krajanom, ki so ta zemljišča kupili leta 1989, občina pa jih je tedaj pozabila vpisati v zemljiško knjigo, iz vzporednega civilnega sodnega postopka grozijo izvršbe, ki jim blokirajo pokojnine, plače.

Tržič – V ponedeljek je bila prva obravnava, ki jo je po izreku ničnosti denacionalizacijskih odločb, izdanih v letih 1999 in 2000, v prostorih tržiške upravne enote (UE) vodila vodja oddelka za upravne notranje in splošne zadeve pri UE Laško Cvetka Podlesnik. UE Laško zato, ker so s tržiško UE podpisali pogodbo o sodelovanju na področju denacionalizacije in ker so s tem primerom neobremenjeni. O postopku denacionalizacije in problemih, ki so se na sedmih naslovih v Ročevnici ustvarili na podlagi tega, smo že pisali. Vsebinsko problem ostaja enak, sodno ne, saj je ena od štirih denacionalizacijskih upravičencev, Ana Butala, uspela v civilnem sodnem postopku, ki je tekel vzporedno z upravnim, in ta nalaga krajanom plačilo odškodnine za uporabo četrtine zemljišč in poziv k izpraznitvi nepremičnin. Blokirane imajo račune, tudi do tri tisoč evrov na enega, kar še zlasti upokojencem predstavlja veliko stisko. Krajani so se na to pritožili, saj ne morejo razumeti, da sta upravno in civilno sodišče ob predložitvi enakih dokazov odločila različno in da morajo za nekaj, kar so že plačali, plačati zdaj odškodnino in še brez nepremičnin naj bi ostali. Ker je civilna sodba pravnomočna, pritožba ne zadrži izvršitve.

Odgovornost upravne enote in občine

Zemljišča k stanovanjskim hišam v Ročevnici v Bistrici pri Tržiču so krajani kupili leta 1989. Naslovnik plačil je bil občinski sklad stavbnih zemljišč, lastniki hiš so položnice plačali in podpisali pogodbe; ena stranka je povedala, da je za 107 kvadratnih metrov plačala približno 3400 sedanjih evrov. Kasneje se je izkazalo, da na občini dolžnega zemljiškoknjižnega vpisa niso opravili, kar kupce zemljišč, na katerih so postavili garaže, drvarnice …, zdaj stane živcev in denarja s pravdanjem. Krajani so tudi povedali, da so bili s spremenjenim lastništvom parcel obveščeni šele dva dni za tem, ko je potekel rok za pritožbo, leta 2004. In sprašujejo, zakaj se UE Tržič, ki je vodila postopek denacionalizacije, ni o dejanskem stanju prepričala z ogledom na terenu, kar je bil eden od razlogov, da je vrhovno sodišče upravni postopek vrnilo v ponovno obravnavo. Za Podlesnikovo je bistveno, da ugotovi, ali so bile te parcele v času vračanja zazidana stavbna zemljišča, kar krajani poskušajo dokazati in kar bi predstavljalo oviro za vračilo v naravi denacionalizacijskim upravičencem.

Obravnave sta se udeležila denacionalizacijski upravičenec Alojz Paulin ter Aleš Butala, pooblaščenec upravičenke Ane Butala, ki se je skliceval na to, da je v zemljiški knjigi vpisana družbena in ne fizična lastnina posameznika. Opozoril je, da občina nikoli ni bila lastnica teh zemljišč. Ta naj bi bila takrat v pravici uporabe Kmetijsko-gozdarske zadruge Tržič, kasneje republiškega Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Butala je prepričan, da je bila izrecno zapisana prepoved vsakršne gradnje ali postavljanja objektov. »Odločba o denacionalizaciji je bila v celoti dejansko in pravno izvršena, le predlagatelji, ki niso zavezanci za denacionalizacijo, samovoljno in protipravno nadaljujejo z zaposedanjem nepremičnin, vrnjenih upravičencem do denacionalizacije,« je odločno nastopil Butala, ki je sicer v imenu Ane Butala zahteval preklic obravnave, svoje navedbe utemeljeval tudi z domnevno procesnimi napakami, kar Cvetke Podlesnik ni prepričalo.

Rešitev je sporazum

Občinski uradniki in zaposleni pri UE Tržič so se v teh mnogih letih zamenjali in sedanji župan Borut Sajovic razloga, zakaj pogodbe niso bile realizirane v zemljiški knjigi, ne pozna. Ampak občina kot institucija je naredila napako, ki jo zdaj plačujejo krajani, in zato od njega pričakujejo pomoč. Župan je v ponedeljek predlagal, naj se zadeva reši s sporazumom, mediacijo. »Odstopite od vračila v naravi, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov bo to razumel, vam bo dal odškodnino, od katere boste imeli več kot od teh zemljišč,« je župan nagovoril Aleša Butalo, ki se je z mediacijo načeloma strinjal. Dosedanji poskusi 'dogovarjanj' pa niso bili uspešni.