Pred sto leti

Kategorija: Pisma bralcev / petek, 10. junij 2016 / 11:32  

Dežela Kranjska je bila vedno tarča dogajanj, ki so pretresala ljudi. Če hočem biti nekoliko »lokalpatriot«, bom začel kar v tej naši radolš'ki okolici.

Pred 860 leti 1. aprila je naša cerkev Sv. Andreja, nekoč romarska bazilika, bila imenovana za župnijo. Patriarh Pelegrin I. jo je zaupal v patronat škofom in grofom Ortenburškim, ki so v tistem času živeli in gospodarili v tem delu domovine Kranjske.

V času pred sto leti 1916 je mošenjsko župnijo prevzel župnik Franc Bleiweis in jo vodil 35 let. Prevzel jo je v težkih medvojnih časih. V župnišču in gospodarskem poslopju je bilo polno vojaščine, ki je bila župniku nenaklonjena, vendar je dušni pastir vse mirno prenašal. Avstrija je bila sredi vojne, močno oslabela, pretresali so jo notranji nemiri v deželah, ki so ji pripadali. Primanjkovalo ji je težkega orožja, velike vojaške izgube na številnih bojiščih. Pomanjkanje strateških surovin jih je privedlo do tega, da so dali odlog za odvzem vseh bronastih zvonov iz cerkvenih stolpov.

Dne 19. oktobra 1916 so iz zvonika mošenjske cerkve dobesedno vrgli tri bronaste zvonove. Veliki zvon je tehtal 1080 kilogramov, mali, navček, 90 kilogramov. Isto usodo sta doživela bronasta zvonova z Brezij in s Spodnjega Otoka, vsi so morali biti dostavljeni v Lesce. Brezjanski zvon je bil težak 1820 kilogramov.

Dne 21. novembra je avstro-ogrsko monarhijo pretresla novica, da je tega dne zvečer ob 9. uri umrl presvetli cesar Franc Jožef. Rojen je bil leta 1830 in prevzel žezlo cesarstva leta 1948, ko je bil polnoleten. Cesarstvo je vodil kar 68 let, umrl pa je v 86. letu starosti. Za njim je cesarstvo prevzel Karl Franc Jožef, ki pa je vladal le dve leti. Leta 1918 se je namreč končala prva svetovna vojna, z njo pa tudi avstrijsko cesarstvo. Avstrija je v svojih avtohtonih mejah postala republika, kakor tudi nekatere prej njej podložne dežele. Le mi, Slovenci, smo padli pod Karađorđevićevo monarhijo.

Če ne bi Gavrilo Princip v Sarajevu 1914 umoril prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove soproge vojvodinje Hohenberške, ne bi tedaj Avstrija napovedala vojne Srbiji, ki se je kasneje razširila po vsej Evropi in tako postala krvava prva svetovna vojna.

Ciril Zupan, Mošnje