Oživili zgodbe visoških gospodarjev

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gorenja vas-Poljane / torek, 10. maj 2016 / 13:17  

Tavčarjev dvorec na Visokem so obogatile štiri nove stalne razstave o zgodovini Visoške domačije, Kalanovem rodu in Ivanu Tavčarju. Novo podobo je dobila tudi tudi tamkajšnja kuhinja iz 19. stoletja.

Visoko – »Za Tavčarjev dvorec je danes prelomen dan,« je v petek ob odprtju novih stalnih razstav in obnovljene kuhinje poudaril župan Milan Čadež in dodal, da se na občini zavedajo pomena tega dvorca in njegovih gospodarjev. Zato so že leta 2012 prvič po več deset­letjih, ko je dvorec sameval, spet odprli njegova vrata. Da je zdaj domačija zasijala v polnem sijaju, pa gre zahvala sodelovanju občine in različnih strokovnjakov, je dejala direktorica Loškega muzeja Saša Nabergoj, ki je prenovo na Visokem označila za primer dobre prakse. »Domačijo zdaj lahko občudujemo v njeni novi, a stari podobi.«

Nova podoba visoškega dvorca je plod skupnih prizadevanj Občine Gorenja vas - Poljane ter strokovnjakov Loškega muzeja in Zavoda za varstvo kulturne dediščine. V veži domačije so predstavili stavbno zgodovino domačije na Visokem, kjer zadnjih nekaj let poteka prenova. Obenem so strokovno in natančno, a obenem poljudno oživili zgodbi dveh družin, ki sta gospodarili na dvorcu. Na razstavi je tako mogoče zadnjega lastnika Ivana Tavčarja spoznati ne samo kot literarnega ustvarjalca, ampak tudi pomembnega politika in župana Ljubljane pa tudi človeka, ki je bil navezan na rodno Poljansko dolino. »Pod žaromete pa je stopila tudi njegova žena Franja, angažirana kulturna, prosvetna in humanitarna delavka,« je pojasnila Saša Nabergoj.

V ospredje so postavili še rodbino Kalan, ki je bila doslej precej manj znana, čeprav so dvorec naseljevali skoraj 250 let. Kalanov rod je v dvorcu na Visokem gospodaril od sredine 17. pa skoraj do konca 19. stoletja. Poleg kmetijstva so se ukvarjali s trgovino z vinom. Kalanovi so bili Tavčarju navdih za pisanje znamenitega zgodovinskega romana Visoška kronika.

Z obnovo domačije so obnovili tudi prostor nekdanje kuhinje, ki so jo ambientalno predstavili s kuhinjsko opremo, posodjem in orodjem. V visoški kuhinji so hrano pripravljali na dolgi mizi, v kotu pa je stala omara, imenovana marajna. Hrano so kuhali in pekli v krušni peči, na odprtem ognju ali na ražnju, v glineni, litoželezni ali bakreni posodi. Nad ognjiščem in kuriščem peči je ohranjen zbiralnik dima oziroma napa, kjer se je dim usmerjal skozi dimnik na prosto. Ta tip kuhinje je bil v slovenskih mestih znan že v 17. stoletju. Obiskovalci se ob tem lahko seznanijo še z vsakodnevnimi in prazničnimi jedmi, ki so jih postavljali na mizo v dvorcu Visoko. Izvedeti je mogoče tudi, da so Kalanovi poleg nemških kuharic uporabljali tudi Kuharske bukve Valentina Vodnika iz leta 1799, ki so bile prva kuharska knjiga v slovenskem jeziku.

Lani je stoodstotna lastnica dvorca postala Občina Gorenja vas - Poljane, ki si je že nekaj let nazaj postavila cilj, da vsako leto prida nov delček pri njegovi obnovi. Zadnja obnova je bila po besedah Milana Čadeža vredna okrog sto tisoč evrov.