Prihodnje generacije se bodo upokojevale v starosti od 63 do 67 let. / Foto: arhiv GG - Tina Dokl

Z belo knjigo pozneje v pokoj

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je predstavilo belo knjigo o pokojninah, ki bo podlaga za novo pokojninsko reformo. Ta bo doletela generacijo mladih, ki danes vstopajo na trg dela.

Prihodnje generacije se bodo v prvih desetih letih po reformi upokojevale pri starosti med 63 in 64 let, deset let kasneje pri starosti med 64 in 66 let, ob koncu simuliranega obdobja (leta 2060) pa med 65 in 67 let starosti.

Demografske napovedi in z njimi povezani izzivi predstavljajo ključni element dolgoročne finančne vzdržnosti. Število starejših se bo do leta 2060 več kot podvojilo, izdatki za staranje pa se bodo do leta 2060 predvidoma povečali s sedanjih 27,7 na 31,5 odstotka, izdatki za pokojnine pa z 11,8 na 15,3 odstotka, kar je največ med državami EU. Tudi po višini izdatkov v deležu BDP bi bila Slovenija v samem vrhu.

Brdo – Kot je v uvodu predstavitve bele knjige o pokojninah dejala ministrica Anja Kopač Mrak, ta predstavlja osnovo za razpravo in pozneje za medgeneracijski družbeni dogovor o prihodnjem pokojninskem sistemu, ki naj temu zagotovi dolgoročno vzdržnost in obenem ljudem ustrezne dohodke v starosti. Ohranili naj bi dokladni sistem, temelječ na medgeneracijski solidarnosti, predlagajo pa tudi, da bi postopno zaradi preglednosti uvedli točkovni sistem, po katerem se dohodki posameznikov merijo v razmerju do povprečnega dohodka gospodarstva, glede na ugotovljeno razmerje pa se določi število točk za vsako posamezno obdobje vplačanih prispevkov. Načelo plačanih prispevkov naj bi bila osnova za uveljavitev pravic, torej naj bi se pogoji upokojevanja vezali na zavarovalno dobo, za katero so bili plačani prispevki.

Vodja delovne skupine dr. Andraž Rangus je povedal, da se bela knjiga nanaša na pokojnine generacij, ki danes šele študirajo ali so na začetku karierne poti. Postopno zviševanje upokojitvene starosti in podaljšanje zavarovalne dobe bo ključni element prihodnje pokojninske reforme. Pripravili so izračune štirih variant, po katerih bi se v prihod­nje upokojevali pri starosti od 63 do 67 let. Po letu 2020, ko naj bi postopoma uveljavili novo pokojninsko reformo, bi se upokojevali v povprečju dve leti pozneje, nihče pa naj tudi ne bi delal dlje kot 40 let, napoveduje Rangus. Daljša bi bila tudi prehodna obdobja.

Eden od predlogov je tudi, da bi se za izračun osnove v prehodnem obdobju uporabilo najugodnejše zaporedje 34 let ustreznega dohodka, od katerega so plačani prispevki (trenutno velja 24 let), obdobje pa bi se podaljševalo za eno leto v vsakem koledarskem letu. Prihodnji sistem naj bi izenačil tudi način odmere za moške in ženske. V predlaganem sistemu zaradi črtanja pravice do predčasne pokojnine ni več sistema malusov, predvideni pa so bonusi za delo po dopolnitvi 40 let zavarovalne dobe. Tudi upokojenskega regresa, kot ga poznamo danes, ne bi več bilo oziroma naj bi pravico do letnega dodatka izločili iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, del denarja pa bi lahko namenili transferjem za upokojence z najnižjimi pokojninami ali za dolgotrajno oskrbo.

Pozitivni učinki reforme 2013

Drugačen bi bil tudi sistem usklajevanja pokojnin. Temeljite prenove bi bilo deležno dodatno pokojninsko zavarovanje: uredilo naj bi se v posebnem zakonu, a bi še naprej ostalo del celotnega pokojninskega sistema in se obravnavalo skupaj z obveznim pokojninskim zavarovanjem. Eden od predlogov je tudi uvedba sistema, po katerem bi zavarovanec in delodajalec obvezno sofinancirala dodatno pokojninsko zavarovanje. Avtorji Bele knjige so večkrat poudarili, da mora prvi pokojninski steber še naprej ostati temeljno zavarovanje posameznikov, vendar pa se bo treba ob širšem družbenem konsenzu dogovoriti za temeljna načela, na podlagi katerih bo sistem uspešno deloval tudi v prihodnje in kljuboval novim družbeno-ekonomskih razmeram.

Pokojninska reforma, uveljavljena leta 2013, sedaj kaže pozitivne učinke, njeni ukrepi pa bodo vzdržni še do leta 2022/23. Medtem imamo čas pripraviti novo, pri čemer pa nekateri menijo, da se ne bi smeli preveč obotavljati, kajti pet let se hitro obrne. Staranje prebivalstva, pozen vstop na trg dela in zgodno upokojevanje vplivajo na vzdržnost pokojninskega sistema, neugodna demografska slika pa vpliva tudi na druge družbene sisteme.

Prvi in drugi pokojninski steber

Član delovne skupine za pripravo bele knjige dr. Gregor Strban s pravne fakultete je poudaril pomen razvijanja prvega pokojninskega stebra, ob izenačevanju upokojitvenih pogojev moških in žensk pa je opozoril, da bi lahko bile ženske pri enoznačnem izenačevanju na slabšem, ker na primer skrbijo za otroke, kasneje v življenju za starejše družinske člane, in da bi kazalo pogoje za oba spola izenačiti že prej, na trgu dela, pri plačah, otroškem varstvu, dolgotrajni oskrbi.

Nezaupanje mladih v pokojninski sistem

Dr. Boris Majcen z ljubljanske ekonomske fakultete je dejal, da se bela knjiga nanaša na generacijo mladih, ki zdaj končujejo šolanje in se vključujejo na trg dela. Skrbi pa ga, da mladi ne zaupajo v pokojninski sistem in dvomijo, da bodo pokojnino sploh dočakali. Problem te generacije je, da pozno vstopa na trg dela, zaradi česar bo imela nižjo zavarovalno dobo, kar bo vplivalo na njihovo upokojevanje in tudi na višino pokojnine. Zato se Majcen zavzema tudi za ustreznejše ukrepe na trgu dela, ne le v pokojninskem sistemu.

Direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijan Papež je dejal, da bela knjiga nastaja v času, ko je pokojninska blagajna dokaj stabilna. Število zavarovancev se veča, rast upokojevanja se niža, razmerje med zavarovanci in prejemniki pokojnin že dve leti ostaja pri številki 1,37 (od leta 2000, ko je razmerje znašalo 1,8, se je neprestano zniževalo), v letošnjih prvih treh mesecih je dotok upokojencev najnižji doslej. Po njegovem mnenju pa prenove ni potreben zgolj pokojninski sistem, temveč tudi trg dela in sistem izobraževanja, slednji je denimo z bolonjskim študijem vstop mladih na trg dela odložil za dve leti. Graditi bi morali na trdnosti prvega pokojninskega stebra, krepiti pa tudi ostala dva. Glede tega so v delovni skupini, ki je pripravljala belo knjigo, mnenja sicer deljena.

Da tudi drugi pokojninski steber, v katerega vplačujejo delodajalci in zavarovanci, daje dobre rezultate, pa je zatrdil Borut Jamnik iz Modre zavarovalnice. Vanj je vključenih 500 tisoč ljudi, zbranih je bilo 2 milijardi evrov, od tega je 95 odstotkov vplačanih s strani delodajalcev. Sistem deluje šestnajst let in nekaj tisoč zavarovancev že uživa sadove drugega stebra in si s tem izboljšuje pokojnino iz prvega. Po beli knjigi naj bi okrepili pomen drugega stebra. Če bi vanj delodajalec in zavarovanec vplačevala po dva odstotka, bi si prihodnji upokojenci po besedah Andraža Rangusa za 10 do 18 odstotkov izboljšali pokojnino. Z obema stebroma bi v prihodnje lahko dosegli razmerje med plačo in pokojnino od 60 do 70 odstotkov.

Oddajte svoj komentar

Kranj 19°

jasno
vlažnost: 69 %
veter: SV, hitrost: 11 km/h

12/29

sreda

15/26

četrtek

14/27

petek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

IZLETI / Kranj, 18. julij 2019

Pohod do slapov v Spodnji Bohinjski dolini

IZLETI / Kranj, 18. julij 2019

Kopalni izlet v Izolo

IZLETI / Kranj, 20. julij 2019

Na Porze

IZLETI / Šenčur, 20. julij 2019

Čez Luknjo v Zadnjico

PRIREDITVE / Kranj, 20. julij 2019

Slovesnost na Šmarjetni gori

PRIREDITVE / Preddvor, 20. julij 2019

Spominska slovesnost v Kokri

IZLETI / Tržič, 5. avgust 2019

Romanje na Jezersko

 

 
 

 

 
 
 

Ohranjanje spomina / 22:59, 16. julij

Primožek, ne da mi miru. Za vas bi pa lahko rekel potomec vermahtovca.Pika! Saj je bil vaš dedek tam. Pika!Res bi bilo dobro, da bi že 1x ne...

Ohranjanje spomina / 22:29, 16. julij

Johann,
Na varnem so bili vaši, po švabskih kasarnah, svirali qurcu svojemu gospodarju..

Ohranjanje spomina / 22:17, 16. julij

Na Triglavu so bili heroji na varnem.

Podaljšan rok za oddajo ponudb za Karavanke / 22:16, 16. julij

Tale naš premier bo Avstrijce malce prinesel naokrog. Avstrijci bodo zgradili svojo polovico tunela, ki ne bo peljal nikamor. Tako se jim bo...

Ohranjanje spomina / 11:16, 16. julij

Partizani ? Kako, da niso bili to domobranci? Veliki domoljubi pa to..
Aja, drekači niso bili sposobni gat zamenjat brez ukaza iz Berlina hahahaa..

Najbolj iskani Slovenec spet prost / 17:19, 15. julij

Dragi Django! Morebitni tvoj dolg za par centov pa ne bo nikoli zastaral. Usedli se bodo na dediščino in nabili obresti. Vse zastara, tudi...

Najbolj iskani Slovenec spet prost / 20:26, 14. julij

Kako lahko nekaj takega zastara? To je možno samo v Sloveniji, vsak dan gledam poročila na Slo1,saj v Nemčiji drugega nedobim,pa še es je ma...