Zniževanje že tako nizke politične kulture

Besedilo:
Kategorija: GG Plus / petek, 1. april 2016 / 09:55  

Nekoč so bila pisma bralcev eno najbolj zanimivih branj v časopisu. Bralci so z njimi lahko dobili pogled na dogodke še v drugačni luči, predvsem s strani neprofesionalnih piscev novic, ki včasih o dogodkih vedo več od novinarjev, a nimajo možnosti, da bi to tudi povedali.

V osemdesetih letih sem za Delo poročal z neke seje RTV Slovenija, na kateri je Manca Košir pod točko razno postavila vprašanje, zakaj na televiziji ukinjajo raziskovalno dejavnost in s tem iz službe mečejo njihovega raziskovalca Rajka Šušteršiča. Njeno vprašanje in odgovor vodstva televizije, ki je vse skupaj zanikalo, sem postavil v okvirček poročila, po objavi pa se je name usul plaz pripomb vodstva Dela, češ da izpostavljam nekaj nepomembnega. A se je kmalu izkazalo, da temu ni tako. Rajko Šušteršič se je nato v pismih bralcev navezal ravno na mojo novico in napisal, kako ga vodstvo televizije šikanira zaradi izdelave neke raziskave, katere rezultati tedanji politiki niso bili všeč. Ko sva se nekaj let kasneje osebno spoznala, se mi je še vedno zahvaljeval za to, ker sem mu omogočil možnost pravice do odgovora.

Pisma bralcev so se objavljala pod skrbnim uredništvom, pa ne le takim, ki je preprečevalo, da bi kdo pisal kaj proti sistemu, ampak je predvsem skrbelo za to, da so bili objavljeni prispevki na določeni kulturni ravni in argumentirani. Ljudje namreč na poročila reagirajo v afektu, ampak nekoč so morali svoj bes nato še spraviti na papir, ga zapakirati v pismo in odnesti na pošto, vmes se je glava ohladila in pogosto pismo ni bilo oddano. Danes pa bralci reagirajo nemudoma po objavi prispevka na internetu. Zato je njihovo pisanje za splošne potrebe večinoma neuporabno, neokusno in nezanimivo, močno pa prispeva k širjenju nestrpnosti med ljudstvom. Gre za tako imenovani »glas ulice«, ki je izredno nevaren, saj je nepredvidljiv in ga lahko v skrajnosti zapelje vsak malce bolj prebrisan politik.

Toda še večja nevarnost je, kadar politika sama prevzame vlogo tega »glasu ulice« in to je v zadnjih dneh s svojim tvitom nedvomno storil Janez Janša. Zapisal je namreč: »Na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C in Mojce PŠ. Eno za 30 € in drugo za 35 €. #Zvodnik Milan.« Na tem mestu ni treba izpisovati priimkov obeh novinark, saj gre za dovolj znani medijski osebnosti, pa tudi zvodnika Milana pri Janši hitro prepoznamo. Ne prepoznamo pa več samega pisca tvita, se pravi Janeza Janšo, nekdanjega borca za človekove pravice, osamosvojitev in navsezadnje tudi bivšega predsednika slovenske vlade ter še vedno prvaka slovenske politične desnice. Da ima Janša podcenjevalen odnos do slovenskih medijev, je jasno že dolgo, vendar ga to niti slučajno ne opravičuje za tako drastično zniževanje slovenske politične kulture, kakršnemu že dolgo nismo bili priča in ki ima lahko zelo resne posledice na že tako zaostrene razmere v družbi. Res pa je, da Janša najbolje deluje ravno v takih razmerah, v katerih se ruši vse naokoli, on pa trdno vlada v svojih oblakih.