Praznik igralske mladosti

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Arhiv člankov / četrtek, 24. december 2015 / 12:13  

V nedeljo so na Loškem odru podelili letošnje nagrade Sklada Staneta Severja. Prejeli so jih Aljaž Jovanović, Arna Hadžialjević, Maša Grošelj in Nejc Jezernik.

Letošnji izbor nagrajencev je bil 45. doslej, z aktualnimi vred pa je bilo skupaj podeljenih dvesto pet nagrad, od tega 89 za igralce v poklicnih gledališčih, 45 za ljubiteljske igralce, 71 nagrad pa so prejeli študenti dramske igre. Komisija za podelitev nagrad Sklada Staneta Severja za leto 2015 v sestavi Diana Koloini, Alen Jelen, Jaša Jamnik, Branko Šturbej in predsednik Domen Valič se je ob pregledu vseh predlaganih igralcev in igralk odločila nagraditi dramska igralca iz profesionalnih gledališč Aljaža Jovanovića iz SNG Drama Ljubljana za vlogo Hansa Castorpa v Čarobni gori in še za vloge Parisa v Iliadi, Enesa v Jugoslavija, moja dežela in Maksa v Evropi ter Arno Hadžialjević, SNG Nova Gorica, za vlogo Meščanke v Zmaju, Emme Bovary v Gospe Bovary in Vide v Hura, Nosferatu! Nagrajenec iz vrst ljubiteljskih igralcev je letos Nejc Jezernik, KUD Zarja Trnovlje Celje, za vlogo Erika/Franca v sodobni burki Milana Jesiha Triko in vlogo Michala v sodobni drami Blazinec, Severjevo nagrado, namenjeno študentom, pa je prejela Maša Grošelj za vlogo gospe Smith v predstavi šestega semestra dramske igre Eugen Ionesco: Plešasta pevka.

Pred podelitvijo in po radijskem posnetku Staneta Severja kot Hamleta je letošnja prejemnica Borštnikovega prstana igralka Ljerka Belak obudila spomin na Staneta Severja. Po mnogih letih je publika prvič poslušala, kakšen je bil Sever kot človek in profesor na AGRFT. »To je bil naš najljubši profesor. Vem, tudi zdajšnji so dobri, ampak mi smo imeli boljše,« Belakova hudomušno pripomni prof. Branku Šturbeju v tretji vrsti. »Skupaj smo se smejali, jokali in pili, po navadi v gostilni Pri vitezu. Sever je vedno pazil, da študenti ne kadimo, saj to škodi glasu. Bil je velik ljubitelj slovenske besede, in ko sem ga prejle poslušala, se mi je prav milo storilo,« pripoveduje slavnostna govornica in dodaja, da so v času, ko so ga 'metali' iz Drame, vsi študenti sovražili osrednje slovensko gledališče. »Tudi sama sem v preteklosti na tem odru dobila nagrado, ki nosi njegovo ime, in moram priznati, da si vsake nagrade vesel, a njegova mi je bila še posebno ljuba in topla. Prava igralska nagrada.«

Potem ko je leta 2006 nagrado prejel kot študent, je Aljaž Jovanović, po rodu iz Šenčurja, tokrat prejel nagrado za igralske dosežke med profesionalci. Komisija je še posebno poudarila vlogo inženirja Hansa Castopa v Čarobni gori. »Lik je zasnoval z glasovno premestitvijo v višje registre in z neomadeževano svežino doraščajočega moškega, ki subtilno opazuje tako svoj notranji kot tudi zunanji svet,« med drugim preberemo v obrazložitvi, sam pa je o vlogi povedal: »Lahko rečem, da je ta vloga prelomnica v tem, kar vsa ta leta delam v gledališču, predvsem je bil drugačen način, kako sem jo gradil,« o nagradi pa, da je ta prišla v pravem trenutku, ko je bil osredotočen na delo na različnih področjih, še zlasti v gledališču, in je ni pričakoval. Ko je nagrado prejel kot študent, priznava, da je bilo nekaj evforije, ker je bila prva, zdaj je to potrditev, naj dela naprej tako kot doslej. »In še ena razlika je – zdaj nisem več mlad igralec, ki se rine naprej, ki hoče uspeti, zdaj sem eden tistih, ki mora tudi prevzemati odgovornost v posamezni predstavi.«

Aljaževa sošolka z akademije, Arna Hadžialjević, je nagrado prejela za vlogo Emme v drami Gospa Bovary. »Arna ustvari Emmo, ki se iz hahljave in neizkušene deklice s satiričnim podtonom, ki se z veseljem strinja z avtoriteto, postopoma prelevi v žensko, nezmožno nadzorovanja lastnih čustev in hotenj,« med drugim preberemo, nagrajenka pa dodaja: »Nagrada je zelo lepa potrditev za to, kje ta trenutek sem, sama pri sebi, osebno na nekem duhovnem, miselnem in emocionalnem nivoju. To se odraža tudi na odru. Že nekaj časa je v meni tlelo pričakovanje za kakšno tovrstno vlogo in tokrat je dozorelo, da sem se znala spopasti z Emmo in se tudi dobro vživeti vanjo.«

Nagrado za igralske dosežke v slovenskem ljubiteljskem gledališču je prejel Nejc Jezernik, ki je od leta 2013 aktivni član igralskega ansambla Kulturno-umetniškega društva Zarja Trnovlje Celje. Še zlasti je svojo kreativnost razvil v uprizoritvi sodobne drame Blazinec, kjer je oblikoval lik Michala, rahlo zaostalega brata pisatelja Katuriana. »Študija vloge se je lotil izjemno premišljeno, temeljito in postopoma, zavedajoč se, da hodi po tankem robu,« je zapisala komisija. »Ljubezen do igre sem odkril šele pred dvema letoma,« pravi 25-letni Nejc, ki je lik razgradil do neke osnove, zakaj je on tak, kako je odraščal, zakaj je do te zaostalosti prišlo, pri čemer je črpal iz otroške nedolžnosti lika. »Nagrada je zame velika in zelo pozitivna potrditev, da sem na pravi poti v življenju, in sem se pri teh letih našel, da vem, kaj hočem. Zato se seveda v prihodnosti vidim v študiju dramske igre in na igralskem odru.«

Študentka dramske igre Maša Grošelj je nagrado prejela za vlogo gospe Smith v Ionescovi Plešasti pevki. »Njen dosežek izhaja na eni strani iz svežega razumevanja gledališča absurda in njegove funkcije v sodobnem svetu, hkrati pa je v svoji vlogi od začetka do konca študiozna, natančna in duhovita,« izvemo v obrazložitvi. »Če sem iskrena, mi niti vloga niti besedilo sprva nista bila blizu in sem šele ob koncu študija močneje zgrabila za študij vloge, ki mi je v nadaljevanju očitno dobro uspela,« je povedala Grošljeva, ki je na nagrado zelo ponosna in upa, da bo po študiju tudi referenca za kakšen odrski angažma.