Ograja ni le ograja

Besedilo: Mali Brat
Kategorija: Humor / sobota, 14. november 2015 / 07:12  

Glede na to, da v zadnjih dneh Slovenci gremo spat in se zbujamo z besedo ograja na ustih, smo začutili bratsko dolžnost raziskati, zakaj ograja ni vedno le ograja.

V zadnjem času je v Sloveniji ena najbolj pogosto izgovorjenih besed ograja. Statistični podatek navaja, da besede ograja, tehnična ovira, pregrada in podobne »plot-izraze« izgovorimo 6,3-krat na sekundo. Kako ne bi bila ena najpogostejših, ko pa se o ograjah pogovarjajo v pasjih zavetiščih, aktualne so na nogometnih tekmah, po dolgem in počez izmerjene za potrebe geodetskih uprav, z elektriko jih opremljajo lokalni pastirji, v alpskem slogu se bohotijo na kranjskogorskih balkonih, v pisanih barvah z miškami, ptički in zajčki pa so prijaznejše do otrok v vrtcih. Ograje so sploh ena taka svetovna zadeva. Zemeljska obla jih je polna, takih in drugačnih. No, pingvini imajo zaenkrat še mir pred njimi. Pa preverimo, od kod torej izvira ograja? S severnega in južnega tečaja zagotovo ne, ampak ...

Izraz ograja se v zadnjem času najpogosteje povezuje z Madžarsko, namreč ogr-aja, torej kdo je prvi postavil ograjo, Ogr (Madžar), aja. Ampak ograje so poznali že v antiki, ki so jo v latinščini imenovali »sepem« (ali v daljši obliki se pnem – plezam čeznjo), še pogostejši pa je bil v uporabi izraz »sportas« (ovira), iz česar se je razvil tudi šport (ta je bil sprva predvsem tek čez ovire). Iz latinščine izhajajo vsi romanski jeziki. Francozi ograji rečejo »clôture«, da gre pač za cloturno (kulturno) zadevo. Omikan narod, ni kaj. Tudi Italijani veljajo za kulturne in ograji rečejo »recinto«, česar ne gre posebej razlagati. Bolj razumljiv je katalonski izraz za ograjo, namreč »tanca«, kar pomeni, da se je nekdo pri postavljanju ograje udaril z macolo po nogi in je potem tancal tam naokrog, njegov španski kolega pa uporablja izraz »valla«, kar jasno govori o tem, da kjer se nekdo valja, je zagotovo primerno mesto za postavljanje ograje. Tudi romunščina je romanski jezik, ograji pa se tam reče »gard«, kar bi pomenilo stražiti nekaj.

Pojdimo na sever. Nemci ograji rečejo »Zaun«, kar pomeni nekaj za une, torej nekaj, kar postavimo za neka druga bitja oziroma une. Angleži so se vedno ograjevali pred Francozi, zato ograji rečejo »fence« oziroma France, Francija. Zanimiv je irski keltski izraz za ograjo, namreč »fál«, kar bi nam dalo vedeti, da nekdo nekomu nalaga, naj vendarle fali in ne zadene. Čehi ograji rečejo »oploceni«, iz česar lahko prepoznamo njihov odnos do avtomobila Opel, znamke, ki jo očitno zelo cenijo. Ha, drugače menijo Slovaki, ki pravijo »oplotenie«, kar pomeni, da kadar kupujejo avto, vse drugo, samo Opla ne. Latvijci ograjo povezujejo z okroglim usnjem, saj ograji rečejo »žogs«, kot kaže pa so bili na Nizozemskem prvi postavljavci ograj precej okajeni, le od kod bi za ograjo uporabljali izraz »hek«.

Tu so tudi eksotični jeziki, kot je indonezijščina, kjer ograji rečejo »pagar«, kar je očitno ostanek italijanske narodnostne manjšine v Indoneziji. Da je ograjo treba pagare (plačati). Podobno menijo na Javi z izrazom »pager«. Pleme sudanskih črncev pa ograji reče »odi«, kar bi lahko prevedli s pojdi, bejži, da te ne vidim. Naj omenimo še zulujski izraz za ograjo »kocingo«, kar povsem jasno pomeni, da gre za električno ograjo. Če jo primeš, adijo kocine ali »kocine go«. Ne, ograje res ni mogoče enoznačno pojasnjevati.