Za otroke gre

Kategorija: Pisma bralcev / sreda, 25. marec 2015 / 09:00  

Spoštovani. Predstavil bom svoje stališče, zato ne zamerite. Ker imava z ženo odraščajoče otroke, z zanimanjem prebereva kakšen dober nasvet o vzgoji. V Gorenjskem glasu o vzgoji piše Damjana Šmid, ki na zanimiv način opisuje mladostniške težave in pristope k vzgoji mladostnikov. V Gorenjskem glasu 6. marca 2015 se je obregnila v Aleša Primca in koalicijo Za otroke gre, kje je takrat, ko se dogaja nasilje v družinah in v družbi. Postavila se je v bran sprejetemu zakonu v DZ RS, ki je razvrednotil družino kot skupnost med možem in ženo in jo izenačuje z istospolnimi skupnostmi. Nikakor ne more biti skupnost dveh odraslih oseb enakovredna družini, ki jo lahko sestavljata žena (ženska), mož (moški) in otrok. To je edino naravno in vse druge skupnosti so zgolj avanture ali želje posameznikov. O mačehah in o njihovih vzgojnih metodah je bilo veliko napisanega, kjer manjka ljubezni, ki jo lahko dasta otrokom mati in oče. Ne moti me, kako se odrasle osebe družijo med seboj, moti pa me, da se v imenu njihovih interesov izničuje družino kot vir življenja in osnovno družbeno celico. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko poslancev in poslank, ki so podprli ta zakon, je bilo rojenih in vzgojenih v istospolnih skupnostih? Moje mnenje je, da je Damjana Šmid tokrat udarila mimo in ni v sozvočju z njenim vzgojnim načelom mladostnikov ali pa oziroma je bil članek naročen in plačan. Sem pred dilemo, ali naj še zaupam njenim nasvetom.

Verjamem, da je mnogo preveč nasilja v družinah, v družbi, tudi na delovnem mestu. Je pa prav, da na te težave opozarjamo vsi, če vemo zanje. Vendar zato so službe, ki to rešujejo, kot so policija, sodstvo in socialna služba. Je pa res, da so pogosto omejene zaradi nedorečene zakonodaje.

Državni zbor je z veliko aroganco, brez javne razprave sprejel in spremenil novelo o družinskem zakonu in aktiviral velik del državljanov. Kaj pa, če je za to dimno zaveso spet kakšno siromašenje davkoplačevalcev, kot se je že zgodilo v preteklosti?

S potrditvijo se je pokazalo, da je v DZ RS vse manj zdrave kmečke pameti in domoljubja. Med poslanci je vse preveč medsebojnega obtoževanja, nesmiselnih zakonov, predvsem pa boja za ohranitev preteklih in novih privilegijev. Iz preteklosti vidimo, da mladci, ki so vstopili v politiko, niso dajali prostora modrim ljudem ali izstopili iz politike po pretečenem mandatu. Izmišljali so si nove in nove nepotrebne in še manj koristne državne službe v breme vseh davkoplačevalcev, ker se ve, da odpisanega politika ne bo nihče zaposlil v svojem podjetju, da mu bo še tam delal nadlogo. Posledice (ne)dela politikov čutimo vsi državljani, imamo vsak dan bolj zdrte ceste, zastarelo železniško infrastrukturo, nezadostno šolstvo in brezposelnost, težave v zdravstvu in še bi lahko našteval. Zato Slovenija nima jasne ne notranje in ne zunanje politike. Ker so prepogosta skrb poslank in poslancev privilegiji.

K sreči smo lahko ponosni na odlične športnike, odlične glasbenike, odlične strokovnjake in podjetnike ter pridne ljudi, ki se vsak dan trudijo za uspehe.

Težava v Sloveniji je, da večino teh poslancev/poslank V DZ RS nismo izvolili volivci, ampak so jih postavile politične stranke po svoji volji. Kdor s poštenim delom sebi ni pomagal, tudi družbi ne more. Zato je skrajni čas, da se popravi zakon in ustava RS v volilnem delu, ki določa osnovna merila za kandidate ali kandidatke za DZ RS.

Po mojem in morda se bo še kdo strinjal z menoj, je biti poslanec v DZ odgovorna in častna funkcija, ker od njih dela in zakonov je odvisen razvoj države in življenje vseh državljanov. V DZ RS lahko kandidira vsakdo, ki izpolnjuje osnovne kriterije:

1. da ima kandidat/ka vsaj 20 do 25 let uspešnega poklicnega dela (štejejo rezultati dela iz preteklosti, vsi razen iz politike),

2. da ima kandidat/ka urejeno družino (kdor svojega zakona ne spoštuje, tudi tistega ne bo, za katerega bo glasoval),

3. da ima kandidat/ka urejen status (da je preskrbljen, ni odvisen, ni aktivno sodeloval pri siromašenju države Slovenije v preteklosti),

4. da kandidat/ka kandidira v okolju, v katerem živi.

Ko bomo upoštevali ter volili poslanke in poslance v DZ RS po teh kriterijih, si lahko obetamo, da se bo v parlament spet povrnila modrost in upanje za prihodnost Slovenije in vseh državljanov.

Damjan Zore, Medvode