Delavki za predilnim strojem v tovarni IBI Kranj leta 1960. Po letu 1956 so delavci sami usposobili stroje in z udarniškim delom zgradili nove proizvodne obrate. (Hrani Fototeka Gorenjskega muzeja.)
Zgodbe iz tovarn: delo za tekstilnimi stroji
Tekstilne tovarne so imele na Gorenjskem dolgo tradicijo. V predilnicah, tkalnicah, šivalnicah in drugih tekstilnih obratih je delalo na tisoče žensk. Ste bili tudi vi med njimi in bi svoje spomine želeli deliti z nami?
Prva velika tekstilna tovarna je na Gorenjskem začela delovati že leta 1885. V obdobju med prvo in drugo svetovno vojno je v Kranju delalo osem velikih in srednjih tekstilnih tovarn (Jugočeška, Jugobruna, Intex …) ter številni manjši obrati pletilstva in konfekcije. V Škofji Loki so izdelovali klobuke in prešite odeje, v okolici Radovljice nogavice, sukno in odeje ter na Bledu strojno izdelane čipke.
Tekstilne tovarne so nadaljevale delo tudi v drugi polovici 20. stoletja. Za predilnimi in tkalskimi stroji so v glavnem delale ženske. Za mlada dekleta je zaposlitev v tovarni pomenila prvi korak k večji samostojnosti. Čeprav niso imele strokovne izobrazbe, so se delovnih postopkov hitro priučile. Delo je zahtevalo veliko ročnih spretnosti in hitrosti, hkrati pa je bilo naporno in umazano, v obratih je bilo hrupno, vroče in polno prahu. Zelo zahtevno je bilo nočno delo. V največjem tekstilnem podjetju Tekstilindus Kranj so v prizadevanjih, da bi obdržali delavke in zaposlili nove, v Delavskem domu v Stražišču organizirali varstvo za otroke in uredili menzo.
Tekstilne delavke so pogosto iskale službo z lažjimi delovnimi pogoji. Po letih napornega dela so številne delavke imele zdravstvene težave. V 60. in 70. letih so lahko našle delo v šivalnicah konfekcije, najpogosteje so se zaposlile v novih obratih Iskre, kjer so se s spretnostjo hitro osvojile delo v sestavljalnicah in za tekočimi trakovi.
V tekstilnih tovarnah je bil zaradi številnih odhodov zaposlenih lahko ogrožen tudi delovni proces. V podjetjih, ki so bila bolj razvojno usmerjena, kot je bil primer IBI Kranj, so to reševali z novimi stroji in večjo avtomatizacijo dela. V Tekstilindusu so se ves čas spopadali s finančnimi težavami in pogojev dela niso bistveno izboljšati. Ker med mladimi ni bilo zanimanja za delo v tekstilni stroki, so v tovarni zaposlovali delavke, ki so prihajale iz drugih jugoslovanskih republik, največ iz Bosne in Črne gore. Številne so sledile sorodnikom in prijateljem, ki so že delali v tovarni. Pri iskanju dodatnih delavcev je večkrat posredoval tudi kranjski zavod za zaposlovanje.
Ali je tudi vašo poklicno in življenjsko pot zaznamovalo delo v tekstilni tovarni? V Gorenjskem muzeju vas vabimo, da z nami delite svojo zgodbo in predmete, ki govorijo o delu za tekstilnimi stroji. Oglasite se nam in skupaj jih bomo vtkali v razstavo Zgodbe iz tovarn. Pokličite nas na telefonsko številko 04 201 39 58.