Tri obdobja

Bolj ko se približujemo štiridesetim letom delovne dobe, bolj pogledujemo v tretje življenjsko obdobje. V delovni dobi smo lahko uresničili svoje talente in znanje. Včasih je bilo veliko garaškega dela in mnogi so težko pričakovali odhod v pokoj. Danes prenekateri z veseljem zaključijo aktivno delovno dobo. Nekateri zaradi slabih odnosov in velikih psihičnih pritiskov, drugi komaj čakajo, da bodo lahko posvetili čas svojim željam. Hrvaški izraz za pokoj je mirovina, nemški pa Ruhestand, kar lahko prevedemo kot stanje počitka. Jeziki izražajo zgodovino. In tudi za odhod v pokoj lahko zapišemo: nič ni več tako, kot je bilo.

Razdelimo starostno obdobje na tri dele. Obdobje »pojdi, pojdi« (angl. go go) je aktivni del upokojitve. Človek je razmeroma zdrav, mobilen, radoveden, običajno ima še veliko energije. To je obdobje potovanj, vnukov, hobijev, tudi novega izobraževanja, prostovoljstva, dela na vrtu, hoje v hribe, aktivnega smučanja, celo novih projektov. Ljudje si dajo duška, ker imajo sedaj dovolj časa. Človek v tem obdobju še precej sam odloča o svojem ritmu in ima občutek svobode. Pokoj ni doživet kot umik iz življenja, ampak kot novo življenjsko poglavje, v katerem lahko človek bolj izbira, kaj mu je res pomembno.

Drugo obdobje je »grem počasneje« (ang. slow go). To je obdobje, ko človek še gre, še zmore, še živi samostojno, vendar počasneje, z več počitka, manj napora in več prilagajanja telesu. Človek je še vedno samostojen, vendar začne bolj jasno čutiti, da telo potrebuje počasnejši ritem. Potovanja so morda krajša, obveznosti manj številne, počitek pa postane pomembnejši kot prej. To ni nujno obdobje nemoči, ampak obdobje večje zmernosti, prilagajanja in modrejšega razporejanja moči. Ni treba več vsega dohiteti.

Tretje obdobje je »ne zmorem več sam« (angl. no go). Človek pogosto potrebuje pomoč, kakovost bližine, občutek varnosti, spoštovanje dostojanstva in dobro oskrbo. Zelo pomembno je, da človek tudi v tej fazi ne postane samo nekdo, za katerega se skrbi, ampak ostane oseba s svojo zgodbo, željami, spomini in notranjim svetom.

Druga in tretja faza zagotovo prideta. Prehitro. Zato podaljševanje delovne dobe skrajšuje obdobje »pojdi, pojdi«. Zakaj bi to delal? Zaradi dodatnih treh odstotkov pokojnine. Ali je vredno? Da, če ima človek poklic, v katerem uživa, se uresničuje in prispeva sočloveku ter družbi, ali če žena še dela ali če nujno potrebuje več denarja … Mnogi mladi upokojenci povedo, da je obdobje »pojdi, pojdi« nekaj najlepšega kar se ti lahko zgodi – vnuki, svoboda, potovanja, druženje.

Pokoj je vprašanje življenja, ki ga še imamo pred seboj. Vsak naj se pošteno vpraša, ali mu dodatna leta dela res prinašajo več življenja ali mu jemljejo najlepši del svobode. Kajti obdobje »pojdi, pojdi« ni samoumevno – je dar, ki ga je škoda po nepotrebnem skrajšati.