Sporočila z zahodnega roba

Galerija Prešernovih nagrajencev v Kranju bo tudi v poletnih dneh vztrajala in na najžlahtnejši način vzdrževala svoj sloves osrednjega stičišča vrhunskih slovenskih dosežkov likovne umetnosti, ki se v zadnjih letih pogosto dopolnjuje s poezijo in prozo, za ljubitelje umetnosti v širšem smislu pa nemalokrat tudi v obratni smeri, literarno spodbuja likovno.

Projekt, ki je nastal v sodelovanju Galerije Prešernovih nagrajencev z Goriškim muzejem Kromberk - Nova Gorica in Mestno galerijo Nova Gorica, predstavlja slovenske likovne umetnike in literate iz širšega kulturnega prostora Trsta, Krasa in Goriške, prejemnike Prešernove nagrade ali nagrade Prešernovega sklada.

Ob delu Klavdija Palčiča Dekanos A, 2004, mešana tehnika na platnu, pesem Srečka Kosovela Kons. Z / Foto: Igor Kavčič

Galerijska postavitev – del razstave je na ogled tudi v Galeriji Prešernove hiše – se osredotoča na likovno umetnost, hkrati vključuje tudi literaturo, predvsem poezijo. V dialog z deli umetnikov Avgusta Černigoja, Lojzeta Spacala, Klavdija Palčiča, Franka Vecchieta in Silvestra Komela so postavljeni izbrani pesniki in pisci Srečko Kosovel, Igo Gruden, Miroslav Košuta, Marko Kravos, Renato Quaglia, Boris Pahor, Alojz Rebula in Dušan Jelinčič. Izbrani avtorji izhajajo iz prostora Krasa, Trsta in Goriške, ki ga povezujejo sorodne geografske značilnosti in skupna zgodovinska izkušnja 20. in 21. stoletja.

Umetniška moč med morjem in kamnom

Kot je v nagovoru na odprtju razstave povedal vodja galerije in sokurator postavitve Marko Arnež, so ob dolgoletnem predstavljanju nagrajencev presenetljivo ugotovili, kako veliko število izjemnih ustvarjalcev, ki so pomembno zaznamovali slovensko kulturo, prihaja iz tržaško-primorskega prostora. »Postopoma se je začela oblikovati zamisel, da bi likovne umetnike in literate predstavljali skupaj kot del skupnega prostora Trsta, Krasa in Goriškega. Ob tem pa nismo želeli predstaviti zgolj pregleda posameznih nagrajencev, zanimalo nas je vprašanje, kaj te ustvarjalce povezuje. Odgovor smo iskali v prostoru med morjem in kamnom, med odprtostjo in vztrajanjem, med različnimi jeziki, kulturami in zgodovinskimi izkušnjami.«

Ob delu Avgusta Černigoja Delovno ljudstvo (1949), olje na platnu, pesem Srečka Kosovela Odprto / Foto: Igor Kavčič

Če so na razstavi v prvem planu likovni umetniki in literati, bodo v monografijo, ki bo izšla v avgustu, zbrani tudi drugi prejemniki Prešernovih nagrad za življenjsko delo in nagrad Prešernovega sklada, med njimi je z območja, ki ga obravnava razstava, kar dvanajst gledaliških ustvarjalcev iz igralskih in režiserskih vrst, pa osem glasbenikov, med njimi operni pevci in skladatelji, tudi arhitekt ... O njih ob besedilu o razstavi v monografiji piše stalna sodelavka kranjske galerije Breda Ilich Klančnik.

Dokument umetnosti na zahodnem robu

Vsebinski koncept razstave, celotnega projekta in osrednje besedilo za spremljajočo publikacijo je pripravila literarna zgodovinarka, publicistka in senatorka Republike Italije Tatjana Rojc. »Razstava, ki jo odpiramo, predstavlja dokument umetnosti, ki nastaja in se razvija na skrajnem zapadnem robu slovenstva in ima zaradi tega – vezano na besedo – neko zgodovinsko podstat, ki je zelo pomembna za nas na zahodnem robu,« je poudarila osrednja govornica. »Na Krasu je krasno, kot pravi pesnik Miroslav Košuta, ki je tej čudežni spojitvi zemlje s človekom posvetil veliko. Vsi mi, ki prihajamo iz prejšnjega, 20. stoletja, zaznamovani od doživetega in zgodovine, smo v kamnu našli oporo za vztrajanje, v Kosovelovem brinu simbol neomajne podstati naših ljudi, v rdeči zemlji in temno rdečem teranu prepoznali barvo trdoživega upora revolucije, ki je prevrednotila posameznike in skupnost na Jadranu, tem skrajnem rokavu Sredozemlja, širino in smisel za iskanje dialoga navkljub zgodovini.«

Ob delu Klavdija Palčiča Handle with care, 2004–2009, mešana tehnika na platnu, pesem Osvoboditev Trsta Miroslava Košute / Foto: Igor Kavčič

Nagrada v Prešernovem imenu, ki so je bili deležni protagonisti na tokratni razstavi, povzema Kosovelovo prepričanje, ki je tudi Tatjane Rojc, da je umetnost najvišja oblika iskanja. »Vsak po svoje smo brodolomci in iščemo rešitev, slednja pa ni samo v preživetju. Je vse, kar delimo s svojo človeško skupnostjo, v kateri se prepoznavamo in za katero si prizadevamo.«

Ne nazadnje je v spomin obudila prvi pogovor z Markom Arnežem o ideji za počastitev prihajajoče 90-letnice Miroslava Košute na njegovem domu na Kontovelu, ki je pesnik potem žal ni dočakal, in ob tem poudarila, da bodo vsi dogodki, ki bodo sledili, na neki način nadaljevanje pogovora z njim in vsemi umetniki, ki jih spremljamo na tej razstavi.

Razstava dvanajstih nagrajencev

Razstava v Galeriji Prešernovih nagrajencev poteka v vseh treh etažah. Nekatera dela petih likovnih umetnikov spremljajo tudi pesmi ali krajši prozni zapisi sedmih literatov tržaško-kraškega prostora, zadnja etaža pa je posvečena produkciji zadnjega desetletja, del še vedno ustvarjalnega slikarja Franka Vecchieta. Del razstave se nadaljuje tudi v Galeriji Prešernove hiše.

Sicer je celoten projekt tridelen, v Kranju bo razstava na ogled do 19. septembra letos, na gradu Kromberk pa do 28. februarja. Tretji del bodo odprli 3. septembra v Mestni galeriji Nova Gorica, kjer bo na ogled mesec dni. Kot zapisano, bo v avgustu v Kranju še predstavitev monografije Med morjem in kamnom.