Predšmarni večer na Bledu

V zraku je bilo nežno pričakovanje, ki ga poznajo predšmarni večeri. Pletne so se tiho zibale pod težo prijateljev, rodoljubov in ljubiteljev maternega jezika, ki so prišli prisluhnit besedi, da jih ponese v raj pod Triglavom. Misli so lebdele nad gladino in čakale, da jih izbrana besedila povežejo v hvalnico kraju, njegovim ljudem in kulturi, ki jih opredeljuje.

V središču večera je bila kot že četrt stoletja Ana Marija Kovač. S svojo literarno razgledanostjo in svetovljansko držo, uglajeno duhovitostjo in naravno toplino je tudi letos pripravila praznik slovenstva. Njena izbira besedil je bila preudarna in harmonična, prežeta z ljubeznijo do rodnega kraja ter njegovega izročila. Z dobrim občutkom za ljudi je povabila bralce in ugledne kulturnike, ki so ob njeni prefinjeni konferansi brali besedila in stkali večer v neponovljivo celoto.

Med nastopajočimi je bil pesnik in igralec Tone Kuntner, ki je z izjemno interpretativno močjo ponovno potrdil tri vrhunske Cankarjeve vrednote – ljubezen in spoštovanje do matere, pripadnost domovini in zasidranost v krščanske vrednote – in ovrgel deset provokativnih stereotipov o Cankarju iz dela Alojzije Zupan Sosič. Letošnji program je bil razkošen: Cankarjevo in Gasparijevo duhovito popotovanje na Bled; Mlinska godba na pihala in vežbanje pogrebne koračnice za žalne sprevode do pokopališča; Jalnova zgodba Ograd, ki odpira pogled v dušo Gorenjske; pesem občudovanja Bleda Dragotina Ketteja; pripoved Američanke Cynthie Herbert Bruschi Adams Rdeča kapa, ki govori o blejski družini Por, s katero je preko moža povezana; pesnica Lili Novy, ki je prihajala na Bled obiskovat Otona Župančiča in nastopa v zgodbi z Lizo Hribar; anekdote iz življenja blejskih zlatarjev družine Široka, ki so vnesle humor in domačnost ter lirične Kosovelove pesmi.

Ko je večer dozorel, je Ana Marija za konec zrecitirala Menartovo pesem Slovenska pomlad, ki govori o izpolnjenem tisočletnem hrepenenju po lastni državi. To je bil naš najsrečnejši trenutek dolge zgodovine. Z njo je avtorica in voditeljica sklenila nepozabno druženje, občinstvo pa ji je iz pleten hvaležno zapelo Koliko kapljic, toliko let. Duša se je razlila, se napila lepote, ponovno začutila svoj narod in njegovo kulturo.

Predšmarni večer je v štiriindvajsetih letih postal zaščitna znamka blejskega kulturnega utripa. Njeni številni podporniki in ljubitelji bi bili prihodnje leto ob petindvajsetletnici presrečni ob namestitvi obeležja v tlaku pristana, kjer se dogodek odvija.

Tisočkrat hvala in globok poklon Ani Mariji Kovač ter njenima Meti in Mini.