Dan slovenske elektroindustrije 2026 / Foto: GZS/Klemen Ceglar

Na okrogli mizi so razpravljali o uspešnih strategijah internacionalizacije, izkušnjah in priložnostih za krepitev prisotnosti slovenskega znanja na globalnih trgih. / Foto: GZS/Klemen Ceglar

Prisotnost na rastočih trgih

Dan slovenske elektroindustrije je poudaril, da geopolitični premiki, hiter tehnološki razvoj in spremenjene dobavne verige zahtevajo več kot le prilagajanje podjetij.

Ljubljana – Zbornica elektroindustrije pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) je na letošnjem Dnevu slovenske elektroindustrije v ospredje postavila strategije poslovanja izven evropskih meja. Čeprav slovenska elektroindustrija ohranja močan položaj – lani so bili ključni kazalniki produktivnosti in dobičkonosnosti rekordni –, tradicionalni trgi postajajo vse bolj nepredvidljivi, so na zbornici pojasnili tokratno rdečo nit zbora članov in poslovnih partnerjev, ki je potekal pretekli četrtek. Udeleženci so se strinjali, da ima slovenska elektroindustrija znanje, proizvode in izkušnje, s katerimi lahko uspešno nagovarja zahtevne mednarodne trge, za večji razvojni preboj pa bodo ključni boljše povezovanje podjetij, večja prisotnost na hitro rastočih trgih, privabljanje kakovostnih zelenih investicij in okrepljena vloga gospodarske diplomacije.

Nataša Turk iz Centra za mednarodno poslovanje na GZS je na okrogli mizi o prisotnosti slovenskega znanja na globalnih trgih povedala, da podjetja vse bolj širijo poslovanje na nove trge, zmanjšujejo odvisnost od posameznih držav ter iščejo priložnosti v hitro rastočih gospodarstvih, kot so Indija, države Zaliva, jugovzhodna Azija in ZDA. Opaža pa, da pri vstopu na velike trge pogosto naredijo napako, ko jih obravnavajo kot enovit prostor. V praksi so ti trgi zelo raznoliki, zato tudi partner, ki obljublja pokritje celotne države, pogosto dobro pozna le posamezno regijo, je pojasnila. Zgolj sodelovanje na daljavo praviloma ne zadostuje; pri mednarodnem poslovanju so pomembni osebni stiki, preverjanje partnerjev in postopna gradnja zaupanja, je poudarila in dodala, da ima zato pomembno vlogo tako podpora GZS kot gospodarska diplomacija.

Indija, Kitajska

V razpravi sta sodelovala tudi izvršni direktor Iskraemeca Maks Prokop in predsednik uprave Domel Holdinga Matjaž Čemažar. Kranjsko podjetje je že leta 2000 naredilo prve korake na indijskem trgu, je povedal Prokop. Aktivnosti so znova okrepili po letu 2018, saj Indijo vidijo kot trg z izjemnim dolgoročnim potencialom. V državi so vzpostavili tudi podjetje z lokalno razvojno ekipo, njihove izkušnje namreč kažejo, da dolgoročna rast ne temelji le na izvozu, ampak predvsem na razvoju in proizvodnji v lokalnem okolju ter razumevanju okolja, kulture in potreb posameznega trga.

Čemažar je spregovoril o poslovanju na Kitajskem, kjer je Domel pred dvajsetimi leti ustanovil lastno proizvodno podjetje. Kot je pojasnil, je njihovo poslovanje na kitajskem trgu tehnološko skoraj povsem samostojno, nadaljnji razvoj pa vidijo predvsem v krepitvi lokalnih razvojnih zmogljivosti. V zadnjih letih se vse bolj osredotočajo tudi na pridobivanje kitajskih kupcev, saj je širitev baze naročnikov ključna za dolgoročno stabilnost in rast poslovanja. Ob tem je opozoril, da kitajskega trga ne gre podcenjevati – v zadnjih petih letih se je konkurenca močno zaostrila, uspeh je mogoč le z vrhunskimi tehnološkimi rešitvami in stalnimi vlaganji v razvoj.

Vpogled v poslovno okolje in priložnosti na perspektivnih trgih so na dnevu elektroindustrije delili tudi predstavniki veleposlaništev Indije, Kitajske in Japonske, medtem sta direktorica zbornice Andreja Hlišč in predsednik upravnega odbora Miha Bobič uvodoma poleg poslovanja in aktualnega položaja slovenske elektroindustrije osvetlila trende in priložnosti, ki bodo zaznamovali prihodnji razvoj panoge.