Evropsko prvenstvo v kolesarstvu 2026 v Šenčurju, cestna dirka mladincev (U19) / Foto: Primož Pičulin

Fotografija je simbolična. / Foto: Primož Pičulin

Kolesarska dirka

Ko sem s helikopterja videla Olševek, sem pomislila, saj to je slovenski Machu Picchu.

Oči športne in tudi laične javnosti so bile te dni uprte v kolesarsko tekmo po Sloveniji. Gledali smo, navijali in se čudili, kako velika organizacija je to. Omislili so si čudovit krog trase, asfaltirali manjkajoči odsek ceste med Možjanco in Štefanjo Goro. Koliko prostovoljcev je sodelovalo pri izvedbi. Vsak prostovoljec je pri izbranem delu v častnem položaju in to je lepo. Z Janezom sva dirko gledala na Olševku. To je njegova rojstna vas. Ko sem prvič videla posnetke s helikopterja, ki kaže traso proti Olševku, sem pomislila, saj to je slovenski Machu Picchu. Vas na hribu, zgoraj cerkev, zadaj venec hribov, vse je zeleno. Potem vidiš znane ljudi, ki so v vlogi redarjev ali gledalcev, to je znanec, drugje sorodnik, sosed … saj ne morem misliti, da je vse to za nekaj dni postala svetovna scena. V nedeljo so cel dan hodili obiskovalci peš čez Olševek na Možjanco. Na hribu gre tekma bolj počasi in kolesarje vidiš nekaj sekund dlje. Ves dan so hodili gor na Možjanco, ko je bila tekma končana, so nekaj ur hodili dol. Zastave, troblje, raglje, klobuki in drugi navijaški rekviziti so bili del njihove opreme. Kolesarje sem gledala na ovinku, ko so z vasi pripeljali na ravnino. V prvem krogu sem dobesedno onemela, kako hitro gre vse skupaj, kar veter je zapihal, tako hitro so bili mimo. Potem smo jih počakali še štirikrat, vedno na drugem koncu vasi. V časopisu sem zasledila nekaj komentarjev. Kolesarka iz Švice je dejala: »Tukajšnji hribi so enaki kot pri nas v Švici, trava je enako zelena, ceste so fantastične. Navijači so mnogo boljši. Pravijo, da je Slovenija druga Švica, jaz pa pravim, da je Švica druga Slovenija.« Vsi komentarji so polni presežkov o odlični organizaciji, pravljični podobi naših krajev, prijaznih ljudi. Kdo bi si mislil, da bodo kdaj vasi, kot so Luže, Možjanca, Štefanja Gora, postale svetovno znane, da bodo na televiziji, da bo polno različnih spremljevalcev in drugega osebja šlo tukaj čez. Obstaja seveda tudi druga plat. Prej so na Možjanci in Štefanji Gori živeli v popolnem miru, tudi zato je bilo tam gori lepo. Ob takih dogodkih postanejo center sveta. Prepričana sem, da bodo v prihodnjih letih apartmaji in drugi ponudniki namestitev imeli večjo zasedenost. Tudi zato so si omislili tovrstno dejavnost. Kolesarjev rekreativcev bo še več. Ko profesionalci opravijo takšno dirko, se jim želijo rekreativci vsaj malo približati. Celoten kolesarski krog velike dirke je bil že sedaj obljuden in poln kolesarjev, sedaj jih bo še več. Ceste so popravili, asfaltirali, kavarne in bifeji bodo imeli več dela, apartmaji in ponudniki sob več gostov, domačini pa manj miru. Taka je krivulja razvoja.