Luka Mezgec je bil na cestni dirki evropskega prvenstva nekaj časa celo v begu, drugi od petih krogov pa je bil njegov poslovilni. Takole je pozdravljal navijače na Možjanci. / Foto: Primož Pičulin
Mezgec čustveno po dedkovih stopinjah
Redkim športnikom je dano, da se od tekmovalne kariere poslovijo na domačih tleh, v reprezentančnem dresu in na velikem tekmovanju. Vse to se je izšlo cestnemu kolesarju Luki Mezgecu, osemintridesetletnemu Kranjčanu, ki je po sedemnajstih letih profesionalne kariere stopil s kolesa. Leta 2014 je v Trstu kot prvi Slovenec zmagal na etapi Dirke po Italiji. V kolesarski karavani je zelo cenjen.
Šenčur – Za Luko Mezgeca je bil v nedeljo, 4. oktobra, poseben dan. Na cestni dirki evropskega prvenstva v cestnem kolesarstvu je zaključil uspešno pot profesionalnega cestnega kolesarja. To je bil dan, ki ga je na cesti kreiral sam, po tem, ko je bil kar nekaj časa v ubežni skupini, vztrajal še dva izmed petih »šenčurskih« krogov, nato pa se v Šenčurju ustavil v navijaški coni Kolesarskega društva Šenčur, zaključil dirko in kariero. Tam so mu program skreirali njegova družina in še posebno prijatelji, v družbi katerih je zapeljal v tekmovalni pokoj.
Na svoji zadnji dirki je užival že na cesti. »Pred startom na Kongresnem trgu, ko so mi kolesarji s kolesi naredili špalir, sem dobil kurjo polt. Na dirki sem se nato kar na enkrat znašel v begu. Kot otrok sem poslušal o dedku, ki je bil kolesar, da je v Kranju vedno prišel prvi na Jelenov klanec. Danes sem bil v tej vlogi tam jaz. Takrat so me najbolj v dnevu preplavila čustva. Čutil sem nek sklenjen krog. Kakšno naključje: trasa evropskega prvenstva je bila speljala čez Jelenov klanec v Kranju in jaz, ki nisem nikoli v begu, sem se znašel tam. Na vrhu Jelenovega klanca sem bil prvi. Še sedaj imam kurjo polt, ko se spomnim na to. Očitno so se vse zvezde poravnale,« je Luka Mezgec nekaj besed namenil svoji zadnji dirki v karieri.
Koža se mu je naježila tudi ob sprejemu, ki ga je bil deležen v navijaški coni v Šenčurju. »Nor dogodek. Pričakoval sem mini sprejem, zgodil pa se je velik pomp. Vedel sem, da bo prišel Tadej Pogačar. Redko kdo ima čast, da ga pride pozdravit najboljši kolesar vseh časov. Jaz si to štejem v posebni del mojega življenja, hvaležen sem. Ta gesta veliko pove tudi o Tadeju, kakšen človek je, da se mu da priti v ves ta rompompom, ko vemo, da je v fazi počitka in rehabilitacije. Nisem pa pričakoval, da bodo tukaj moji ekipni sotekmovalci. Včeraj so dirkali v Münstru na severu Nemčije. Še zjutraj so mi pisali srečno, sedaj pa to presenečenje. Vsi so v majicah z napisom One last ride (zadnja vožnja, op. p.), kar je res lepo videti,« je bil ganjen.
Luka Mezgec je v kolesarski karavani zelo priljubljen. O njem je z izbranimi besedami spregovoril tudi Tadej Pogačar, ki je prišel z zaročenko Urško Žigart. Kljub njegovi priljubljenosti in zanimanju medijev je dal jasno vedeti, da je to Lukov dan, in ne njegov. »Zagotovo bi bilo danes dobro dirkati, a tudi tole ni slabo. Sem vsaj lahko tukaj. Luka je bil eden mojih idolov. Nanj me vežejo lepi spomini. Največji je njegova zmaga v Trstu. Zaključek etape sem spremljal v živo kot 15-letni mlad kolesar. Eden večjih spominov je tudi na Dirko po Španiji leta 2019, na kateri sva se v kakšni od etap pogovarjala v začelju skupine. Tudi z reprezentanco sva bila na številnih evropskih in svetovnih prvenstvih. Od njega sem se veliko naučil. Za njim je izjemna kariera in vesel sem, da sem zraven na takšen dan,« je povedal najboljši kolesar na svetu.
Prav zmaga v Trstu v zadnji etapi Dirke po Italiji je tista, ki bo Mezgecu, kar se rezultatov tiče, najbolj ostala v spominu. Zgodilo se je 1. junija 2014. V karieri je nastopil na 16 tritedenskih dirkah in 22 kolesarskih spomenikih. Ima 19 profesionalnih zmag. Športno pot v kolesarstvu je sicer začel na gorskem kolesu, nato pa presedlal na cestno kolo. »Hvaležen sem za vse dni, za vsa ta leta. Rezultati so eno. Ponosen sem na vse, ki sem jih dosegel. Še bolj pa sem ponosen, da sem v življenju očitno delal nekaj prav, da je danes tukaj toliko dobrih ljudi in da se lahko poslovim na takšen način. Sedaj bo čas, da se bom posvetil tudi družini. Prej so se vedno oni prilagajali meni, sedaj se bom pa jaz njim,« je pogled že usmeril tudi v prihodnost.
Ostaja v cestnem kolesarstvu, le da v drugačni vlogi. Prevzel bo vlogo športnega direktorja pri ekipi Red Bull - Bora - hansgrohe, četudi je kar zadnjih enajst let preživel v vrstah avstralske strukture GreenEDGE, danes ekipi Jayco AlUla. Kot je pojasnil, je iz ekipe Red Bull hitro dobil ponudbo, in tudi ker rad planira vnaprej, jo je sprejel. »Jutri imam v načrtu počitek, potem pa že v nove plane in projekte,« je dal vedeti, da daljšega počitka ne bo.
Sprejem ob zaključku kariere v Šenčurju je več kot uspel, za kar ima zasluge tudi Jure Bitenc, klubski kolega in »cimer« Mezgeca še v času, ko sta oba kolesarila v dresu kranjske Save. »Skupaj je stopila množica ljudi, fantje Kolesarskega društva Šenčur smo mu pripravili lep sprejem, on nam vrača že celo življenje, že celo svojo kariero. Kolesarstvo bo pogrešalo vrhunskega športnika, kot je Luka. Mislim, da bo tudi izven cest s svojimi nasveti in izkušnjami dal od sebe vse in še več,« je dejal Bitenc, ki je bil prvi v vrsti, ki je Mezgecu segel v roko ob koncu kariere. Sta dobra prijatelja, dnevno se slišita, z družinama hodijo skupaj na dopust.
V navijaški coni je Mezgeca pričakala njegova družina, tudi starša Tatjana in Vojko Mezgec. »Zelo težko sem gledal sinovo kariero, ker sem se bal, da ne bi še kdaj tako močno padel, kot je že nekajkrat. Komaj sem čakal, da se to konča. Danes sem presrečen, tudi zato, da se je poslovil na takšen način. Lepo je. Sedaj nas čaka še slavje v Cukrarni v Ljubljani, kjer se bodo zbrali njegovi prijatelji in se bomo poveselili, nam je povedal Vojko Mezgec. Ko smo ga vprašali, česa je sin najbolj vesel, kadar pride domov, je podal kar pričakovan odgovor: »Najbolj je vesel naju z ženo.« Dodal je še nekaj besed o zgodbi z Jelenovega klanca. »Lukov deda po ženini strani (Boris Eržen, op. p.) je bil kar dober kolesar. Tudi na Vršič je zmagal, kadar je bila dirka po Kranju, pa je vedno prvi prišel na vrh Jelenovega klanca.«
V navijaški coni smo srečali tudi Bojana Ropreta iz Hotemaž, trikratnega olimpijca in dolgoletnega trenerja Luke Mezgeca. »Lahko bi rekel, da sem bil njegov trener dvajset let, do konca. Vnaprej se je vedelo, da bo danes zaključil kariero. Je dan, da se zgodi. To jemljem kot sestavni del kariere. Je pa lepo, da so mu pripravili takšen sprejem. To pomeni, da je bil priljubljen kolesar, da se je znati iti to, kar je počel. Glede najinega odnosa trener – tekmovalec ne morem izpostaviti ene stvari. Gre za celoto. Ujela sva se in mislim, da bova še naprej ostala prijatelja.«
Letošnje evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu bo tako ostalo v spominu tudi po tekmovalni upokojitvi Luke Mezgeca.
