Kjer narava raste

Celje – Obe umetnici in njuna dela je v, lahko bi rekli,​ neserijsko razstavišče pripeljala še ena Gorenjka Nena Škerlj, filozofinja in umetnostna zgodovinarka, ki je razstavo tudi kurirala in v brošuro zapisala spremno besedilo. V zanimiv in razgiban prostor starega dvorca, zgrajenega v drugi polovici 18. stoletja, ki ga lastnica Občina Žalec počasi obnavlja in sočasno v njem pripravlja tudi kulturne dogodke, je povabila umetnici, ki sicer ustvarjata v različnih likovnih medijih, ju pa druži tema narave, v katero pretežno usmerjata svoj ustvarjalni eros.

Magistrica umetnosti, slikarka Barbara Kastelec, izhaja iz Žirov, živi in ustvarja pa v Ljubljani, kjer vodi tudi svojo slikarsko šolo. Sredica njenega ustvarjalnega opusa je slikarstvo, ukvarja pa se tudi z ilustracijo, animacijo in videom. Že takoj po končanem študiju slikarstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost se je pri slikanju usmerila v motiviko hrane. Na velikih formatih je najprej upodabljala čokolade, kremne rezine, banane, se kasneje osredotočila na mikrokozmose semen, pelodov, plesni, gliv ... Zadnjih sedem let jo zanimajo tako imenovani sluzavci, ki vedno znova najdejo pot na njena platna velikih formatov.

Vizualna umetnica Nina Koželj prihaja iz Stahovice nad Kamnikom in ustvarja predvsem na področju kiparstva, grafike in prostorskih postavitev. Diplomirala je iz kiparstva na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani. Vodi kiparski tečaj, poučuje na področju keramike, umetniške izzive pa v zadnjih letih išče tudi v prostorskih postavitvah. Pri ustvarjanju uporablja plastiko, aluminij, elektriko ... – pri tem pa jo zanimajo učinki presenečenja, privlačnosti, nelagodja, humorja in ironije.

Od sluzavcev do koruznega polja

Umetnostna zgodovinarka Nena Škerlj je k razstavi Narava kot prostor čud(ež)ne rasti zapisala, da je ta pustolovščina v svet, kjer narava neustavljivo raste, človek pa se manjša. »Slike Barbare Kastelec prikazujejo povečane rastlinske celice, sluzavce, semena, pelode, glive in cvetove, postavitve Nine Koželj pa predimenzionirane zvončke, žuželko velikanko, ogromen regrat z lastno gravitacijo in sumljivo živahno koruzno polje.« Človek ni gospodar narave, ampak samo njen majhen delček.

»Vesela sem bila, da me je kuratorka Nena Škerlj povabila k sodelovanju na tej znameniti lokaciji. Nena je velika ljubiteljica znanstvene fantastike in ima obenem globok vpogled v svet umetnosti. V mojih slikah je prepoznala preplet znanosti in umetnosti, s katerima se ukvarjam v izbranih delih,« je ob razstavljenih delih poudarila Barbara Kastelec. »Razstavljene slike so nastajale vse od leta 2010 in so v premišljeni postavitvi v izjemnih interjerjih, ki jih ponuja dvorec, odlično umeščene, da je videti, kot da bi nastajale točno za ta prostor. Poleg tega je razstava mojih del povezana tudi z razstavo kiparskih stvaritev Nine Koželj.«

Na ta način razstavi v prostoru ustvarjata unikaten dialog, saj se v nekaterih prostorih srečamo tako s slikami Barbare Kastelec kot prostorskimi postavitvami Nine Koželj. »Morda se obiskovalcu zdi, da v dvorcu vstopi v nek čaroben svet, ko opazuje ves ta mikrokozmos, glive in rastlinje. Hkrati pa nič ni čisto zares, kot se zdi,« je povedala Nina Koželj in dodala: »Mene je fasciniralo, kako se čez moj kip, čez žužka, ki visi, hkrati vidi njene slike, kako se čez mojo koruzo povezujejo njeni cvetovi ... Zavestno smo tako postavile, ker se nam je zdelo fino to povezati med seboj in preplesti tako vsebinsko kot vizualno. Vsa dela so tudi likovno s tem pridobila. So pa recimo moji zvončki sami, ker morajo biti sami, tako kot recimo Barbarine atomske gobe.«

Razstava bo na ogled skoraj še mesec dni, do 4. oktobra, vsak petek, soboto in nedeljo med 17. in 20. uro. V nedeljo, 27. septembra, ob 18. uri pa bo še zadnje vodenje po razstavi.