Gostitelja s skupino skavtov iz Italije in med njimi dvomilijontim obiskovalcem Kobariškega muzeja / Foto: Kobariški muzej
Gostitelja s skupino skavtov iz Italije in med njimi dvomilijontim obiskovalcem Kobariškega muzeja / Foto: Kobariški muzej
Dvomilijonti obiskovalec muzeja
Dvomilijonti obiskovalec Kobariškega muzeja je postal Alessandro Bristot, vodja skupine skavtov iz Italije. Danes so med obiskovalci v muzeju, ki ne pripoveduje o zmagah in slavi, ampak o človeku v vojni, v največji meri Slovenci in Italijani, sledijo gostje iz Nemčije, Avstrije in Združenih držav Amerike.
Skupina si je ogledala muzej, nato pa svojo pot nadaljevala peš po Poti miru do Gorice, sporočajo iz Kobariškega muzeja, katerega direktor, mag. Martin Šolar, je ob tej priložnosti obiskovalcu podaril italijanski prevod Gregorčičevih poezij in zbirko publikacij Kobariškega muzeja.
Dva milijona obiskovalcev je za Kobariški muzej velik mejnik, še posebno za ustanovo, ki je zrasla iz tako majhnega okolja. Vrata Kobariškega muzeja so se jeseni leta 1990 odprla v spomeniško varovani Mašerovi hiši v Kobaridu. Nastal je na pobudo lokalnih posameznikov in poznavalcev, željnih ohraniti spomin na soško fronto in njene zgodbe z močnim sporočilom o miru približati širši javnosti.
»Vsebina muzejske zbirke, način pripovedi z osebnim pristopom do obiskovalcev, tema 1. vojne, ki nas hvala bogu ne razdvaja, so tisto 'več', kar ponuja naš muzej. Po drugi strani muzej deluje tudi kot turistični ponudnik in smo odprti vsak dan po cele dneve. Prilagajamo se željam in potrebam obiskovalcev, vodenja izvajamo v osmih jezikih,« dober obisk muzeja pojasnjuje Martin Šolar in dodaja: »Tudi dejstvo, da smo prvi na vasi v malem mestu Kobarid oziroma v Zgornjem Posočju, je prednost, morda bi se naš muzej v velikem mestu s široko ponudbo izgubil.«
Muzej je že v dveh letih po odprtju prejel Valvasorjevo nagrado, leta 1993 pa bil nominiran za evropski muzej leta in hkrati prejel muzejsko nagrado Sveta Evrope. V dobrih treh desetletjih se je tako uveljavil kot osrednja ustanova, ki dediščino soške fronte predstavlja v nacionalnem, evropskem in mednarodnem prostoru.
Kot poudarjajo v Kobariškem muzeju, v njihovih muzejskih postavitvah niso v ospredju nacionalni ponos, zmaga ali slava, ampak človek, ki trpi zaradi vojne. Osebne zgodbe vojakov dajejo muzejskim zbirkam človeški obraz ter obiskovalcu približajo kraje, dogodke in ljudi različnih narodnosti, katerih življenja je zaznamovala soška fronta.
Kobariški muzej je danes ena najbolj obiskanih znamenitosti v dolini Soče in hkrati eden najbolj prepoznavnih muzejev prve svetovne vojne tudi v širšem evropskem prostoru. V zadnjih desetih letih je pripravil 12 začasnih razstav, svoje vsebine pa predstavil tudi zunaj Kobarida – med drugim v Sarajevu, Ypresu, Pragi, na Dunaju, v Zagrebu in drugih mestih na Hrvaškem ter v več mestih po Italiji.
Muzej je odprt vse dni v letu. Skozi 12 sob obiskovalce popeljejo vodniki, ki s pripovedovanjem pomagajo razumeti čas, v katerem je na tem prostoru potekala ena največjih tragedij.
V vseh teh letih so Kobariški muzej obiskali tudi številni domači in tuji gostje, med njimi predsedniki držav, kralja ter številni diplomati. Postal je prostor mednarodnega srečevanja in diplomacije.
Danes so med obiskovalci v največji meri Slovenci in Italijani, sledijo gostje iz Nemčije, Avstrije in Združenih držav Amerike. Samo lani si ga je ogledalo 52.500 obiskovalcev, doslej pa so muzej obiskali že gostje iz 144 držav. Med njimi so tudi potomci in svojci ljudi, ki so se na soški fronti borili in umirali.