Človek je poklican k darovanju

Za muslimane oziroma vernike islamske vere je ta teden eden od najbolj prazničnih in pomembnih v njihovem verovanju. Od srede, 27. maja, do jutri, sobote, 30. maja, praznujejo verniki islamske veroizpovedi Kurban ali Hadži bajram. Je del islamske tradicije in ima globok duhovni pomen. Praznik se navezuje na zgodbo božjega poslanca Ibrahima oziroma Abrahama.

O pomenu praznika sem se pogovarjal z magistrom islamske teologije Seadom Karišikom iz Kranja, glavnim imamom v kranjskem odboru Islamske skupnosti. V kraju Visoko je končal »medreso«, srednjo teološko šolo, diplomski in magistrski študij pa je opravil na Fakulteti za islamske vede v Sarajevu.

»Hadži bajram je povezan z romanjem v Meko (hadž), ki je eden od petih stebrov islamskega verovanja in ga te dni opravljajo milijoni muslimanov po svetu. Praznik tako predstavlja vrhunec najpomembnejšega verskega potovanja, ki simbolično povezuje vse vernike, ne glede na njihovo poreklo ali kraj bivanja,« je povedal glavni imam in pojasnil, da v Meko lahko potujejo le verniki, ki si lahko zagotovijo potrebna materialna sredstva in s tem ne ogrozijo svoje varnosti in varnosti ter življenja družine.

»V skupnosti in v družinskem krogu se na praznik pripravljamo z duhovno in praktično pripravo. V tednih pred prazniki verniki poglobijo svojo vero z molitvijo, dobrimi deli in postom. Posebno pozornost posvečamo tudi pomoči sočloveku, saj je eden osrednjih vidikov Kurban bajrama tudi solidarnost. Verniki, ki so za to materialno sposobni, darujejo kurban, daritveno žival, katere meso se razdeli med družino, sorodnike in predvsem med tiste, ki so v stiski, ne glede na versko pripadnost,« pove mag. Sead Karišik. Beseda kurban namreč pomeni tudi žrtvovati, bajram pa je arabsko imenovanje praznika.

Letošnje praznovanje se je začelo v sredo zjutraj z bajramsko molitvijo v ljubljanski džamiji. Ob 5.55 zjutraj jo je začel mufti mag. Nevzet Porić. Na Gorenjskem so bile poleg v Kranju molitve tudi Tržiču, na Jesenicah in v Škofji Loki. Praznik se nadaljuje s srečanjem družin, obiskovanjem prijateljev, sosedov in grobov družinskih članov ter s skupnimi prazničnimi kosili. Pomemben del praznovanja sta tudi darovanje in delitev, ne le materialnih dobrin, ampak tudi duhovnih vrednot.

»Glavno sporočilo praznika je, da je človek poklican darovati svoj čas, materialne dobrine in čustva, pomagati in odpuščati sočloveku in se odpovedovati sebičnosti. Pri tem prazniku gre za poglabljanje vere, za krepitev družinskih in skupnostnih vezi ter sočutja vseh ljudi,« pravi mag. Karišik. »Zame je pri tem prazniku najpomembnejša vrednota solidarnost. Nihče se ne sme počutiti osamljenega ali pozabljenega. Najbolj se veselim občutka povezanosti z Bogom, z družino, z verniki in z vsemi ljudmi dobre volje.«

Mufti mag. Nevzet Porič pa je v izjavi ob prazniku dejal, da človekova vrednost ni v moči, položaju ali bogastvu, temveč v iskrenosti, dobroti in v odnosu do soljudi.