Nova industrijska revolucija

Preddvor – Vida Groznik, docentka na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani ter raziskovalka v Laboratorij za umetno inteligenco, je uvodoma pojasnila osnovne pojme umetne inteligence ter njeno zgodovinsko ozadje. Kot je poudarila, umetna inteligenca ni novo področje, temveč znanstvena disciplina, ki sega v sredino 20. stoletja, ko je bil tudi prvič definiran izraz. Poudarila je, da v Sloveniji raziskave umetne inteligence potekajo že več kot petdeset let. Po njenih besedah je država med zgodnjimi evropskimi središči, ki so se začela sistematično ukvarjati s tem področjem. V tem času se je znanje postopoma širilo in nadgrajevalo, danes pa se umetna inteligenca poučuje na vseh slovenskih univerzah, še posebno intenzivno na tehničnih in naravoslovnih fakultetah. »Umetna inteligenca ni nekaj, kar bi se začelo šele v zadnjih letih. V Sloveniji imamo že dolgo tradicijo raziskovanja in izobraževanja na tem področju,« je poudarila.

Umetno inteligenco je opisala kot tehnologijo, ki spreminja industrijo. »Zato večkrat tudi rečemo, da je to nova industrijska revolucija – ker spreminja način dela,« je prepričana. Vida Groznik je zbranim pojasnila, da je ena ključnih prednosti umetne inteligence sposobnost hitre obdelave velikih količin podatkov ter prepoznavanja vzorcev, ki jih človek težko zazna. Prav ta lastnost omogoča njeno uporabo na številnih področjih – od industrije in gospodarstva do znanosti in medicine.

Priložnosti in izzivi Evrope

Dotaknila se je tudi širšega globalnega konteksta razvoja umetne inteligence. Opozorila je, da Evropa pri vlaganjih in strateškem razvoju zaostaja za državami, kot sta ZDA in Kitajska, ki sta v umetno inteligenco začeli intenzivno vlagati že pred leti.

Kljub temu vidi priložnosti, predvsem na področju t. i. umetne inteligence za znanost, kjer gre za uporabo algoritmov za pospeševanje raziskav v različnih znanstvenih disciplinah. Po njenem mnenju gre za področje, kjer velike svetovne sile še niso v celoti izkoristile potenciala, zato ima Evropa možnost, da se tam močneje uveljavi. Poudarila je tudi področja, kjer sta Slovenija in širša evropska znanstvena skupnost že danes močni, na primer pri opazovanju Zemlje in obdelavi podatkov iz okolja, kjer umetna inteligenca omogoča nove pristope k analizi kompleksnih sistemov.

Izobraževanje in prihodnje generacije

Pomemben del pogovora je bil namenjen izobraževanju in vlogi mladih. Strokovnjakinja je opozorila na problem, da se v osnovnih šolah računalništvo premalo vključuje v učni proces. Po njenem mnenju je napačno prepričanje, da digitalna pismenost ni potrebna, ker so mladi že tako vsakodnevno obkroženi s tehnologijo. Poudarila je, da je ključno razumevanje delovanja tehnologij, ne le njihova uporaba. »Učenje računalništva ne pomeni nujno zgolj dela z računalnikom, temveč razvijanje logičnega razmišljanja, razumevanja podatkov in osnov algoritmičnega mišljenja.«

Ob tem je opozorila tudi na trend, da se mladim pogosto omejuje ali celo prepoveduje uporaba umetne inteligence, namesto da bi jih učili njene odgovorne in kritične rabe. Po njenem mnenju je to problematično, saj bodo prihodnje generacije s temi orodji živele in delale. Med najpogostejšimi nevarnostmi umetne inteligence je omenila krajo identitete, kibernetske napade in širšo zlorabo digitalnih orodij. Kot je poudarila, umetna inteligenca sama po sebi ni ne dobra ne slaba, temveč je odvisna od načina uporabe, zato je ključno, da družba razvije ustrezne mehanizme nadzora, regulacije in izobraževanja, ki bodo omogočili, da bo tehnologija služila ljudem in ne obratno.