Odstop ravnateljice
Kranjska šola ostala brez vodstva
Rečne ladje za križarjenje bodo od pomladi 2026 med postankom na Dunaju namesto lastnih dizelskih generatorjev uporabljale elektriko s kopnega, pridobljeno iz okolju prijaznejših virov. S tem želi mesto zmanjšati izpuste in hrup ob Donavi ter izboljšati kakovost bivanja za prebivalce in obiskovalce.***
Avstrijska prestolnica je priljubljena turistična destinacija in zaradi Donave tudi pomembno vozlišče evropskega rečnega prometa. Vendar pa tudi ladijski promet prispeva k izpustom ogljikovega dioksida na območju mesta, saj ladje za križarjenje, zasidrane v pristanišču, za proizvodnjo elektrike uporabljajo dizelske generatorje, so ta teden sporočili iz ljubljanske mednarodne pisarne mesta Dunaj.
Dunajsko energetsko podjetje Wien Energie je zato po njihovih navedbah našlo bolj trajnostno alternativo in marca letos začelo graditi infrastrukturo za priklop rečnih ladij za križarjenje na kopensko oskrbo z elektriko.
Od pomladi 2026 se bo prek kopenskih priključnih postaj do vseh 12 pomolov na Dunaju prenašala elektrika, v celoti pridobljena iz okolju prijaznejših virov. Tako bo lahko do 50 ladij hkrati uporabljalo izključno elektriko iz obnovljivih virov namesto dizelskih generatorjev.
\"Zahvaljujoč tej infrastrukturi bodo ladje ob pristanku na Dunaju uporabljale čisto, okolju prijazno elektriko. To pomeni manj hrupa in manj izpušnih plinov ob donavskih bregovih,\" je poudarila mestna ministrica za inovacije, urbanizem in mobilnost Ulli Sima.
Transformatorske postaje bodo začele poskusno obratovati letošnjo jesen. Ladje za križarjenje na avstrijskem delu Donave v mestih Linz, Melk in Krems že zdaj uporabljajo inovativno infrastrukturo v mestih.
Z vgradnjo priključkov v dunajskem centru za ladijski promet in pristanišču Freudenau bo po navedbah predstavništva Dunaja dokončana kopenska energetska mreža na glavnih pristaniščih v avstrijskih deželah ob Donavi. Zaradi velikega števila ladij - do 2500 letno s skupno približno 390.000 potniki - in dolgotrajnih postankov so energetske potrebe prav na Dunaju največje ob celotnem avstrijskem toku Donave.
Naložbo omogoča sofinanciranje iz mehanizma za povezovanje Evrope (Cef). (konec)mlu/zc STA033 2025-07-05/08:31
Avstrijska prestolnica je priljubljena turistična destinacija in zaradi Donave tudi pomembno vozlišče evropskega rečnega prometa. Vendar pa tudi ladijski promet prispeva k izpustom ogljikovega dioksida na območju mesta, saj ladje za križarjenje, zasidrane v pristanišču, za proizvodnjo elektrike uporabljajo dizelske generatorje, so ta teden sporočili iz ljubljanske mednarodne pisarne mesta Dunaj.
Dunajsko energetsko podjetje Wien Energie je zato po njihovih navedbah našlo bolj trajnostno alternativo in marca letos začelo graditi infrastrukturo za priklop rečnih ladij za križarjenje na kopensko oskrbo z elektriko.
Od pomladi 2026 se bo prek kopenskih priključnih postaj do vseh 12 pomolov na Dunaju prenašala elektrika, v celoti pridobljena iz okolju prijaznejših virov. Tako bo lahko do 50 ladij hkrati uporabljalo izključno elektriko iz obnovljivih virov namesto dizelskih generatorjev.
\"Zahvaljujoč tej infrastrukturi bodo ladje ob pristanku na Dunaju uporabljale čisto, okolju prijazno elektriko. To pomeni manj hrupa in manj izpušnih plinov ob donavskih bregovih,\" je poudarila mestna ministrica za inovacije, urbanizem in mobilnost Ulli Sima.
Transformatorske postaje bodo začele poskusno obratovati letošnjo jesen. Ladje za križarjenje na avstrijskem delu Donave v mestih Linz, Melk in Krems že zdaj uporabljajo inovativno infrastrukturo v mestih.
Z vgradnjo priključkov v dunajskem centru za ladijski promet in pristanišču Freudenau bo po navedbah predstavništva Dunaja dokončana kopenska energetska mreža na glavnih pristaniščih v avstrijskih deželah ob Donavi. Zaradi velikega števila ladij - do 2500 letno s skupno približno 390.000 potniki - in dolgotrajnih postankov so energetske potrebe prav na Dunaju največje ob celotnem avstrijskem toku Donave.
Naložbo omogoča sofinanciranje iz mehanizma za povezovanje Evrope (Cef). (konec)mlu/zc STA033 2025-07-05/08:31