Zelišča

Imamo vroče poletje z malo padavinami. Za vrtnine, poljščine, gozd in drugo rastje je to negativen vpliv. Zelišča pa ne utrpijo škode. Bolj kot je sušno in sončno, več arome in eteričnih olj vsebujejo. Poleti se prelevim v malo zeliščarko, oklicala sem se za Pehto. Rožmarin na vrtu je močno razbohoten. Največ ga potrebujem za pripravo mil, zadnje čase pripravim tudi sirup. Kot zelišče ga praktično sploh ni treba sušiti, saj je ob blagih zimah na vrtu praktično celo zimo svež. Nabrala sem obilo bezga. Tudi iz njega sem skuhala sirup, vendar pri količini nisem pretiravala. Bezgovega sirupa je kakih 25 litrov. Čez poletje bom sproti pripravljala metin, melisin, žajbljev sirup, ker so ta zelišča sveža na vrtu in bom pripravljala sveže sokove. Proti koncu poletja bom vsa ta zelišča začela sušiti za čaj. Ko bo svežega sirupa zmanjkalo, ga bom sproti pripravljala iz čaja. Veliki stekleni kozarci, v katerih shranjujem posušene rastline, so napolnjeni s pljučnikom – primešanih je nekaj trobentic in marjetic, ožepom, bezgom, materino dušico in ranjakom. Moj poletni užitek je nabiranje materine dušice in ranjaka. Največkrat ga nabiram na Krvavcu in tudi letos je bilo tako. Vedno gre z menoj Janez, največkrat kot šofer in ljubitelj kislega mleka, ki ga naroči v tamkajšnjih gostilnah ali planšarijah. Letos je bil enakovreden nabiralec. Ker sva bila že zelo pozna (sredi junija so rože najlepše razcvetene), se je bilo treba povzpeti višje. Tako sva se z avtom peljala prav do »Plaže«, od tam pa »maširala« proti Zvohu. Janez je nabiral ranjak. Ti cvetovi so večji, kepasti. Imajo majhna socvetja, ki nas spominjajo na tačke. Tako tem rožam pravimo tudi medvedove tace. Za nabiranje teh rož je bil čas že skrajno pozen. Višje kot sva se povzpela, manj so bile razcvetene, bolj kot so bile v senci, lepše so bile. Janez jih je nabral celo vrečo. Ponosno je otrokom poslal fotografijo polne vreče rumenega cvetja. Tokrat ga ni zagrabilo v hrbtu, kar se je zgodilo v preteklih letih. Če se to zgodi, je nabiranja konec in še nekaj časa poslušamo pomisleke o potrebnosti ali nujnosti tovrstnega opravila. Če ve, da bo odšel na pot v Bosno ali kam drugam na Balkan, bo tam lahko kupil posušenih rož, kolikor jih bo hotel. Še več, vedno pove, da tam ljudje z veseljem prodajo, kar so v naravi nabrali, in jim tako malo pomaga. Jaz nabiram materino dušico. Na vsakem rastišču pustim eno tretjino rastlin, da se bodo lahko drugo leto zopet obrasle. V počasni hoji proti Zvohu uživam, v nabiralništvu vidim smisel, v obletavanju čebel in njihovem brenčanju poslušam zvoke narave. Srečala sem tudi kranjsko lilijo ali zlato jabolko. Ogledujem jo in jo fotografiram. Bolj majhna je, ker je tako suho. Doma vse rože posušim in si mislim, vse to bo za moje čajanke.