Pogled na Mišelj vrh s poti proti Vodnikovemu domu / Foto: Jelena Justin
Pogled na Mišelj vrh s poti proti Vodnikovemu domu / Foto: Jelena Justin
V Njegovi senci
Mišelj vrh (2350 m n. m.) – Naš tokratni vrh stoji v Njegovi senci, v senci Triglava. Pri vzponu nanj bomo verjetno redkokoga srečali, saj je vrh neoznačen in precej zahteven. Mir in tišina s pogledom na trume turistov, ki gredo na Triglav.
Spominjam se, da sem, ko sem začela hoditi v hribe, ob prvem pogledu na Mišelj vrh s poti na Triglav s Pokljuke rekla, da me spominja na gobec morskega psa. Še danes se mi mnenje ni spremenilo. Kraljuje nad kotanjo Velega polja. Iz kotanje se vertikalne stene pnejo nad travnati Koštrunovec, od tam pa se dvigajo strmi kamini proti ošiljenemu vrhu. Vrh je le eden v dolgem, zahtevnem in prečudovitem grebenu, ki se s Hribaric povzpne na Mišeljski konec, 2464 m n. m., Mišeljska glava, 2271 m n. m., Na nizkem, 2275 m n. m., Mišelj vrh, 2350 m n. m. in Koštrunovec, 2102 m n. m.
Izhodišče vzpona je Rudno polje na Pokljuki, kjer se po triglavski planinski magistrali povzpnemo do Vodnikove koče na Velem polju. Od tam se po markirani poti spustimo do planine Velo polje, prečimo na Malo polje in začnemo vzpon po markirani poti proti Mišeljskemu prevalu. Poiskati je treba staro lovsko pot, ki zavije desno proti Koštrunovcu. Pozorni moramo biti pri ostankih stanov na Planini pod Mišelj vrhom. Lej ga, možička! Sledi neoznačena steza, ki ji je ponekod malce težko slediti, po strmih travah, ki se mešajo s skrotjem. Ko dosežemo melišče, gremo po spodnjem, desnem robu, v vršnem delu pa se le še po travniku sprehodimo do vrha Koštrunovca, 2102 m n. m. S Koštrunovca zagledamo Mišelj vrh v vsem njegovem sijaju. Čez gorski travnik se bližamo njegovemu grebenu. Strmo se vzpenjamo proti tehnično najzahtevnejšemu delu vzpona, proti kaminu, ki ga je treba preplezati, nad njim pa je grapa, ki je ravno tako strma. Sploh je videti strma, ko jo gledaš s Koštrunovca, ko si tam, v njej, je pa vse stvar perspektive. Grapa je travnata, prepletena s skrotjem, v njej pa je ogromno planik. Vrh označuje le možic, pogled pa seže daleč naokoli, saj stoji nekako v osrčju visokih Julijcev. Če pogledamo približen krog 360°, vidimo: južno stran Triglava, Šmarjetno glavo, Kanjavec, Mišeljski konec, Vrh Hribaric, Debeli vrh, Ograde, Škednjovec, Prevalski Stog ter Adama in Evo, Vernar, Tosc, Veliki in Mali Draški vrh, Ablanco, Viševnik itd.
Vrh je resnično veličasten, predvsem pa je vrh, kjer vladata mir in tišina.
Kje bomo sestopili? Po slemenu, po grebenu se odpravimo proti zahodu. Previdnost je več kot nujna, saj je greben ponekod izpostavljen in malce siten, krušljiv. Tik pred vrhom Na nizkem se levo navzdol odcepi dobro vidna, neoznačena stezica. Sestopamo previdno, saj je teren skrotast in krušljiv. Po neoznačeni stezici dosežemo markirano pot, ki pelje na Mišeljski preval. Ko jo dosežemo, nadaljujemo levo in se vrnemo nazaj na Velo polje, od tam pa na Rudno polje na Pokljuki, kjer nas čaka jekleni konjiček.
Ker verjamem, da vas bo ta neobljudeni svet prelepih Bohinjskih gora več kot navdušil, predlagam, da se ne vrnete po poti opisa, ampak da stremite naprej za novimi razgledi. Kaj predlagam? Da nadaljujete naprej na vrh Na nizkem, pa na Mišeljsko glavo, potem pa se po razčlenjenem skalovju povzpnete še na Mišeljski konec. Od tam lahko sestopimo na markirano pot, ki z Doliča pelje na Hribarce, obiščemo še Vrh Hribaric in se spustimo na Prehodavce. No, to pomeni, da bomo tam prenočili in naslednji dan zaokrožili nazaj do Pokljuke. Kje lahko zaokrožimo? Morda je najkrajša pot čez Velsko dolino in potem po triglavski magistrali nazaj do Rudnega polja.
Vzpon na Mišelj vrh je pravo gorniško potovanje, ki potrdi doživljanje gora kot ljubezen. Ljubezen v pomenu, da se zmoreš za trenutek ustaviti in občutiti prelestno naravo, ki te obdaja, se začuditi nad planikami, ki rastejo skoraj iz skale, in doumeti, kako malo je pravzaprav potrebno, da začutiš polnost trenutka.