Vselej v mislih kljunasta flavta

V četrtek vas čaka nastop na Festivalu Radovljica, festivalu z najdaljšo tradicijo koncertov stare glasbe pri nas. Kakšni so vaši občutki pred koncertom?

V veliko čast mi je, da lahko nastopim na Festivalu Radovljica. Kot ste omenili, gre za najstarejši festival stare glasbe v Sloveniji in tudi sam ga redno obiskujem že od leta 2014. Od takrat sem obiskal mnogo različnih koncertov ter tudi svoj prvi mojstrski tečaj za kljunasto flavto. Festival je v meni vzbudil veliko ljubezen do stare glasbe, prav tako pa me je oblikoval v glasbenika, kot sem danes. Zato sem še posebej hvaležen umetniškemu vodji Domnu Marinčiču za priložnost in si štejem v ponos, da lahko nastopim med takšnimi umetniki.

Naslov vašega koncertnega programa je Italijanski zanos, izvajali boste namreč dela italijanskih skladateljev iz obdobja baroka. Kaj je spodbudilo tak program?

Sem velik oboževalec italijanskega baroka. Odločil sem se sestaviti program koncertov za kljunasto flavto, ki so manj pogosto izvajani, pa vendar zelo virtuozni. Izvedel bom koncerte Alessandra Scarlattija in Leonarda Lea, ki sta delovala v Neaplju, in seveda Antonia Vivaldija. Prav njegova glasba me že od mladih let navdihuje za muziciranje in spomladi sem kot solist z orkestrom v St. Johannu izvedel tudi program, posvečen samo njegovim koncertom. Med drugim sem izvedel znani C-dur koncert za sopranino in violinski koncert v g-molu Poletje, ki sem ga za kljunasto flavto priredil sam.

Kot solist boste nastopili z izkušeno skupino glasbenikov, s katerimi vas na neki način povezuje prav Mozarteum v Salzburgu. Je to za vas prednost?

Nastopil bom z baročnim ansamblom iz Salzburga in nekatere člane ansambla sem imel priložnost spoznati na Mozarteumu, zato bo prvi stik na vajah zagotovo bolj sproščen. Mislim pa, da je največja prednost predvsem to, da prihajamo iz podobnega glasbenega in delovnega okolja, čeprav vsak prinaša svojo osebnost in izkušnje.

Ko ste pred štirimi leti za študijske uspehe prejeli Škerjančevo nagrado, ste mi dejali, da ne razmišljate o študiju v tujini. A vas je glasbena pot vseeno peljala na Univerzo Mozarteum v Salzburg, kjer nadaljujete podiplomski študij kljunaste flavte koncertne smeri. Ne dvomim, da boste odgovorili o odličnih izkušnjah ...

Moram priznati, da se ob branju takratnega intervjuja sebi zdim precej ozkogled. Sicer razumem, da sem bil doma popolnoma zadovoljen po vseh dosežkih in nagradah, a danes vidim, da je svet kljunaste flavte in stare glasbe precej večji. Vedno bom hvaležen za vse znanje in izkušnje, a študij v Salzburgu je nekaj popolnoma drugega. Oddelek za staro glasbo je občutno večji, profesorji so koncertno aktivni, med študenti vlada velika delovna vnema, kar me prav tako motivira k napredku in medsebojnemu sodelovanju s kolegi iz različnih oddelkov. V zadnjih letih sem nastopil na različnih koncertih, od klasičnih koncertov oddelka za staro glasbo do opernih produkcij in koncertov sodobne glasbe v sodelovanju z oddelki za dramsko igro. Poleg Mozarteuma sem v zadnjem letu nastopil na Forumu za kljunasto flavto v Nürnbergu, skupaj s priznano flavtistko Dorothee Oberlinger sem izvedel koncert v Dunajskem Konzerthausu, na baročnem festivalu v St. Johannu pa sem se predstavil kot solist s programom Vivaldijevih koncertov. V Sloveniji sem izvedel samostojni koncert v Kulturnem domu Trebnje, koncert sodobnih solističnih skladb za kljunasto flavto v Cankarjevem domu, dvakrat sem nastopil v Križankah v ciklu Mladi Virtuozi Festivala Ljubljana in v okviru ansambla za novo glasbo Inštituta.abeceda izvedel 14 premiernih del skladateljev iz vsega sveta. Lansko leto sem med drugim četrtič zapored zmagal na državnem tekmovanju TEMSIG in s tem postal prvi flavtist s tem dosežkom.

V prednovoletnem času ste nastopili tudi na odličnem večeru baročne glasbe z različnimi zasedbami na Gimnaziji Kranj. Kakšne so sicer možnosti za koncertne nastope mladega solista kljunaste flavte tako v Sloveniji kot v mednarodnem prostoru?

V Sloveniji so možnosti zelo omejene. Seveda sem skozi čas dobil kar nekaj priložnosti za nastope na večjih festivalih, a za tem stojijo leta trdega dela in prepoznavnost. V tujini je zanimanje za kljunasto flavto in staro glasbo veliko večje. Zato moj cilj ostaja, da bo kljunasta flavta na slovenskih odrih enakovredna ostalim inštrumentom in prav sedaj je odlična priložnost. Poleg Festivala Radovljica bom v septembru nastopil na Tartini festivalu v Ljubljani in Kopru, z novim programom pa se bom vrnil v Radovljico z ansamblom Nova Akademija in se ponovno predstavil kot solist, s koncerti Vivaldija in Telemanna.