Prenovili so pastirski stan

Hrušica – Ko je agrarna skupnost pred štirimi leti gostila srečanje predstavnikov agrarnih in pašnih skupnosti Zgornje Gorenjske, je njen predsednik Boris Dolžan napovedal, da bodo približno sedemdeset let star pastirski stan v nekaj letih v celoti prenovili. Napoved so tudi uresničili. Prenove so se lotili postopoma, vsako leto so naredili nekaj. Tako so okrepili temelje stavbe, z injiciranjem odpravili razpoke v zidu, ki jih je povzročil potres, zamenjali stavbno pohištvo in streho, naredili novo fasado, na streho namestili sončno elektrarno, obnovili »ambulanto« za živali in drvarnico, uredili dvorišče … Že naslednje leto se bodo lotili notranjosti, obnova bo zajela notranja vrata, pohištvo, stopnice in strope. »Za dela je zaradi oddaljenosti in težje dostopnosti težko dobiti izvajalce, vsa dela na planini so praviloma še enkrat dražja kot v dolini,« je dejal Boris Dolžan in dodal, da pastirski stan prenavljajo predvsem s prihodki od prodaje lesa in od najemnin.

Za zdaj še nimajo težav z vodo in pašo

V agrarni skupnosti so v bližini pastirskega stana obnovili tudi vodno zajetje. Odstranili so pol metra debel sloj mulja ter zajetje ogradili, da živina ne more več hoditi po njem. V zajetje teče voda iz bližnjega izvira, vanj pa so speljali tudi deževnico s strehe pastirskega stanu. Vode iz zajetja za zdaj še ne uporabljajo za napajanje živine, ampak za to uporabijo druge vodne vire. Tudi letos, ko je suša, na planini nimajo težav pri oskrbi živine s pitno vodo, ugotavljajo pa, da se je vodnatost zmanjšala, odkar so pod planino zgradili cestna predora Karavanke.

Na planini so pred leti obnovili vodno zajetje in ga tudi ogradili. / Foto: Cveto Zaplotnik

»Tudi paše je zaenkrat še dovolj,« je pred dnevi ugotavljal Boris Dolžan in poudaril, da pri številu pašne živine ne pretiravajo, saj ne želijo, da bi zmanjkalo paše ali da bi morali skrajševati pašno sezono, ki sicer traja od 8. junija do konca septembra. V časih, ko so planino še gnojili, se je na njej paslo tudi sto krav, potlej so obremenitev zmanjševali in jo omejili na petdeset do šestdeset glav. Letos se na 42 hektarjev površine pase petdeset krav ter dva konja in štirje osli, za živino skrbi zakonski par iz Krope.

Velik problem zaraščanje

Živina je od članov agrarne skupnosti, ki za pašo ne plačujejo v denarju, ampak morajo za to opraviti določeno število delovnih ur. Vsako leto obnavljajo poškodovane dele ograje in čistijo planine zarasti. »Zaraščanje planine postaja velik problem. V zadnjih dvajsetih letih se nam je zaraslo približno štiri hektarje planine. Zaraščenosti ne bomo zmogli odpraviti sami, za posek zarasti bomo morali najeti dobro opremljenega in usposobljenega izvajalca, saj je to delo v strmini težavno in tudi nevarno,« je dejal Boris Dolžan in dodal, da vse večji problem postaja tudi vožnja s kolesi po planini.