Steffanio predstavlja tri novevideospote, trilogijo, ki je del njegove zelo osebne življenjske zgodbe. / Foto: Darius Jović

Steffanio predstavlja tri nove videospote, trilogijo, ki je del njegove zelo osebne življenjske zgodbe. / Foto: Darius Jović

Steffanio razkriva svojo zgodbo

Štefan Čamič, ki ga bolj poznamo pod umetniškim imenom Steffanio, svojo glasbeno zgodbo o boju, ljubezni in ponovnem rojstvu predstavlja s trilogijo videospotov. Gre za osebno izpoved, ki presega glasbo in nagovarja vsakogar, ki se je kdaj srečal z bolečino, strahom ali izgubo, pravi pevec.

Steffanio, glasbenik, ob katerem sicer pomislimo tudi na zasedbo Game Over, se tokrat predstavlja s posebno glasbeno trilogijo videospotov, ki skupaj pripovedujejo resnično življenjsko zgodbo o bolezni, izgubi, upanju in zmagi. Gre za osebno izpoved, ki presega glasbo in nagovarja vsakogar, ki se je kdaj srečal z bolečino, strahom ali izgubo, pravi pevec.

Prvi videospot ima naslov Hey Mr. President in predstavlja najbolj intimno poglavje zgodbe. Nastal je kot umetniški odziv na pevčevo bitko z rakom in sporoča, da se tudi v najtežjih trenutkih ne smemo predati. Harmony je naslov drugega videospota, ki pripoveduje zgodbo ljubezni. Steffanio je svojo življenjsko bitko z rakom sicer dobil, njegovi nekdanji ženi pa žal to ni uspelo. Pesem ni le zgodba o izgubljeni ljubezni, temveč poklon človeku, ki ostane v srcu za vedno. Zadnji v trilogiji je videospot Feniks, ki simbolizira ponovno rojstvo. Tako kot mitološki feniks vstane iz pepela, je tudi Steffanio po bolezni našel novo moč, vero v življenje in ustvarjalni zagon. Pesem nosi močno sporočilo, kjer lahko tudi najtežje življenjske preizkušnje postanejo začetek nove poti in je zanj več kot le pesem, je zgodba njegovega življenja in vsega, kar je na poti doživel.

»Dolgo sem potreboval, da sem vse te občutke lahko prenesel v glasbo. Danes pa vem, da je vse, kar sem doživel, del moje poti. To je moja nova pot. Moja prava pot. Pot, na kateri želim svojo izkušnjo spremeniti v nekaj dobrega in pomagati tudi drugim. Verjamem, da lahko človek po najtežjih preizkušnjah vstane močnejši. Tako kot feniks,« pravi pevec, ki je otroštvo in velik del mladosti preživel v Škofji Loki, danes pa živi na Ptuju.

Trilogija ni le glasbeni projekt, ampak iskrena življenjska izpoved, ki želi ljudem vliti pogum, vero in upanje. Tako se je Steffaniu porodila tudi ideja o Fundaciji Feniks. S pomočjo fundacije želi z donacijami pomagati otrokom, ki se borijo z rakom, ter njim in njihovim družinam stati ob strani v najtežjih trenutkih.

Snemali na Gorenjskem

Večji del časa nastajanja videospota Feniks je Steffanio z ekipo preživel na Gorenjskem, kjer so snemali na več različnih lokacijah, med drugim na Vršiču in pri gradu Kamen, ki imata v videospotu močan simbolni pomen. »Vršič smo izbrali za prizor, kjer razprem roke, saj ta trenutek predstavlja zmago, svobodo in občutek, da sem po vsem, kar sem prestal, ponovno zaživel. Pri gradu Kamen pa je pomembno samo vzpenjanje, ki simbolizira mojo pot skozi vse težke trenutke do končne zmage,« je bil opisen. V spotu prepoznamo tudi Denisa Porčiča - Chorchypa, ki je tudi sodeloval pri projektu in odigral njegovega trenerja.

Vizualne ideje oziroma osnovni scenarij je delo Steffania, nadgradnja pa režiserja Dariusa Jovića.

Z občutki, ki jih je moral Steffanio pred kamero poustvariti, nadaljuje, da ni imel težav. »Najbolj čustveno zahtevno je bilo snemanje kadrov za pesem Hey Mr. President, saj smo snemali v isti bolnišnici, kjer sem imel kemoterapijo. Ko sem se ponovno znašel v teh prostorih, so se mi začeli vračati spomini … Bilo je, kot da se za trenutek vrneš v čas, za katerega si mislil, da si ga že pustil za sabo.« Po drugi strani pa je bilo snemanje Feniksa čustveno precej drugačno. Počutil se je bolj močnega, sploh je užival med boksarskimi prizori. »Ker je bil občutek, da se skozi fizični boj pravzaprav borim z vsem, kar sem prestal … – in da sem tokrat jaz tisti, ki bo zmagal,« je pojasnil in sklenil: »Trilogija je sicer zelo osebna, in čeprav so bili nekateri trenutki pri snemanju zelo težki, je bilo hkrati osvobajajoče, da sem lahko vse te občutke skozi glasbo in sliko spremenil v nekaj pozitivnega.«