Sedma Pekovijada uspela

Pred kratkim so v Adergasu pripravili že sedmo Pekovijado. Začeli so jo v župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja s sveto mašo za vse pokojne Pekove iz Adergasa, ki jo je daroval velesovski župnik in dekan Slavko Kalan ob diakoniranju Iztoka Žebovca. Tridesetega maja je minilo 99 let, odkar sta si Sirčev Janez, po domače Pekov Janez, ter Angela Koglar, po domače Matovškova iz Stiške vasi, pred oltarjem Marije Vnebovzete v Cerkljah obljubila zvestobo. V zakonu se jima je rodilo dvanajst otrok. Dovolj, da je iz njunega »da« zrasel velik, mogočen rod.

Sedmega srečanja se je letos udeležilo 140 članov Pekove rodbine, od najmlajših otrok do najstarejših članov, ki so prišli v Adergas iz različnih krajev Slovenije. Organizacijo je prevzela skupina bratrancev z glavnim koordinatorjem Miranom Sircem na čelu, ki je zelo dobro pripravila sedmo srečanje pod Pekovim toplarjem. Po skupinskem fotografiranju pred župnijsko cerkvijo v Adergasu so se udeleženci srečanja peš odpravili do njega. Toplar stoji na hribčku nad vasjo. Primož Sirc, ki nadaljuje družinsko kroniko, pa je letos postavil slikovno razstavo vseh dosedanjih šestih Pekovijad.

Prvič so Pekovijado pripravili leta 1992 na pobudo danes že pokojnega Silva Sirca, potem pa vsakih pet let, le predzadnjo v razmiku desetih let. Udeležilo se je je pet generacij Pekove rodbine. Od dvanajstih otrok je živa le še Anica, ki živi v Križah. Sestrične in bratranci pa se vsako leto srečajo še konec septembra v Adergasu na Polhovijadi. Na letošnjem srečanju so se pod Pekovim toplarjem predstavili številni mladi glasbeniki, ki so v sorodstvu, med njimi ansambel Štefanci. Srečanje so v sproščenem vzdušju in ob dobri hrani ter s pesmijo nadaljevali pozno v noč.

V soboto pa je ob cesti do toplarja novo Šmajčevo znamenje blagoslovil diakon Iztok Žebovec. Kot je povedal Matjaž Šmajc, ima znamenje štiri slike, in sicer velesovske Marije, Mateja evangelista, sv. Ambroža in svetega Jožefa delavca.