Kamenjak

Mnogi med vami obiskujete Kamenjak. Pravijo, da je to eden najlepših sredozemskih polotokov, ki se nahaja na jugu Istre. Zagotovo je njegova prednost lahka dostopnost. Do Pulja vodi avtocesta. Največja gneča na cesti je od Ljubljane do Razdrtega. Iz Kranja do Premanture v poletnih mesecih vozi avtobus, torej ste lahko trajnostni in povsem brezskrbni. Med prvomajskimi počitnicami sva si omislila nekaj dni bivanja v najbližjem kampu. Mobilne hiške ta hip še niso tako zelo drage. Za šotor je še premrzlo, hiške pa so res luksuzne. Povsem nove so. V prvi vrsti s pogledom na morje se počutiš kot izbranec. Hiška ima dve spalnici in dve kopalnici. Kamenjak je lahko dostopen s kopnega in z morja. Prvi dan sva se po njem vozila s kolesom. Makadam je dokaj težaven – kamenje je veliko, vsekakor je potrebno gorsko kolo, z navadnim bi bili čisto pretreseni. Še za gorsko kolo je dobro, če je bolje vzmeteno. Ta hip je Kamenjak v cvetju. Cvetje moraš doživeti. Tako sem naslednji dan obhodila polotok od enega zaliva do drugega. Pet ur sem hodila med grmi in gozdom, ob obali nad morjem. Cvetje je pisano, rumeno, rožnato, vijolično, belo. Rada imam kontraste, rumeno in vijolično, rdečo in zeleno. Komplementarne barve so to. Če jih najdeš v naravi, so najlepše. Vse cveti, brenči, žubori, žvrgoli. Samo hodiš, poslušaš, gledaš. Vonjaš akacijo, ki ima sladek vonj. V subsredozemskem in sredozemskem svetu je medonosna, v naših krajih je za medovitost premrzlo. Opazujem sebe, kako se spreminjam. Če je bil do nedavnega moj najljubši način odkrivanja pokrajine s kolesom, se sedaj bolj nagibam k hoji. Po gozdu med cvetočimi grmički je bolje hoditi. Rada grem počasi, ustavljam se. Usedem se, gledam v nebo. Uležem se na tla in opazujem drevesa od spodaj navzgor, nebo in oblake. Nikamor se mi več ne mudi, veselim se svoje počasnosti. Kamenjak je več kot odlična izbira za urjenje v počasni hoji. Še bolj kot odlična izbira lokacije je odličen čas obiska. Ta hip je obiskovalcev tam dol malo. Poleti ni tako prijetno, ker je vse polno, prepolno ljudi. Po sredi polotoka je makadamska pot, ki se spremeni v oblak dima in prahu. Po celem polotoku so uredili parkirišča. Vstopnina za avtomobile je 11 evrov na dan. Norost, če me vprašate. Tak kraj bi morali zapreti za ves osebni promet. Naj vozi električni avtobus, ki vozi ljudi na kopanje. Sicer pa vstopajte peš in s kolesom, s kajakom in čolni z morja. Zavarujete naravo. Turisti so večinoma tujci. Enajst evrov za dnevni vstop je posmehljiva cena, za to, da pustijo smeti, oblake dima in prahu, hrup. Dobro bi bilo celo omejiti dnevno število obiskovalcev. Ljudje pridejo, odvržejo, česar ne potrebujejo, in odidejo. Narava pa ostane uničena, obremenjena in umazana. Saj pri nas ni nič bolje.