Dve stoletnici

V Domu upokojencev dr. Franceta Bergelja Jesenice se vedno razveselijo častitljivih jubilejev stanovalcev ter jim namenijo posebno pozornost. V petek, 24. julija, so pripravili praznovanje za Jeseničanko Anico Kleindienst, ki je dopolnila okroglih sto let. Ob navzočnosti sorodnikov in gostov so ji ob jubileju iskreno čestitali in ji zaželeli zdravja ter dobrega počutja župan Občine Jesenice Peter Bohinec, direktorica Doma upokojencev dr. Franceta Bergelja Jesenice Karmen Arko in predsednik Društva upokojencev Jesenice Stevo Ščavničar. Ta ji je ob tej priložnosti izročil listino o častnem članstvu, ki jo društvo podeli vsem svojim članom ob stoletnem jubileju.

Anica Kleindienst v krogu najbližjih / Foto: Janko Rabič

Za glasbeno popestritev je poskrbel domski Žoga bend, vsi navzoči pa so slavljenki tudi zapeli.

Anica Kleindienst v domu upokojencev živi od lanske jeseni. Tudi v častitljivi starosti ji zdravje dobro služi, v domu pa se dobro počuti in je zelo zadovoljna z oskrbo. Kot je povedala ob jubileju, je bila njena življenjska pot polna tudi težav, ki jih je vedno premagovala z optimizmom. Rodila je dve hčerki, Drago in Romano, danes pa ima štiri vnuke in enajst pravnukov. Pred kratkim se je še posebno razveselila rojstva prve prapravnukinje Eme.

Stoletnica tudi v Potočah

Mira Teropšič s Kokrice je sto let dopolnila 27. julija. Nekaj dni prej jo je obiskal župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec, prav na rojstni dan pa je stanovalki Doma starejših občanov Preddvor v Potočah ob osebnem prazniku voščil tudi preddvorski župan Rok Roblek.

Slavljenka Mira Teropšič in njeni najdražji / Foto: arhiv DSO Preddvor

Življenjska pot slavljenke je bila zaznamovana z lepimi in tudi izjemno težkimi trenutki. Njena oče in mama sta bila Primorca, doma iz Šempasa pri Gorici. Zaradi fašističnega nasilja sta morala leta 1924 ilegalno prebežati v Bosno, kjer se jima je leta 1926 v Banjaluki rodila hči Mira, kot peta od šestih otrok. Pet let pozneje se je družina vrnila v Slovenijo in si nov dom ustvarila na Gorenjskem, na Kokrici pri Kranju.

Vojna družini Mire Teropšič ni prizanašala. Trije njeni sorojenci so sodelovanje v narodnoosvobodilnem boju plačali z življenjem, preostali družinski člani, med njimi tudi slavljenka, pa so bili izgnani v delovno taborišče Burghausen v Nemčiji. Domov so se vrnili poleti leta 1945, po kapitulaciji Nemčije.

Novo življenjsko poglavje se je za Teropšičevo začelo, ko se je leta 1946 omožila. S soprogom Jernejem sta si ustvarila topel dom in družino. Zaposlila se je v takratni Iskri Števci v Kranju. Z delom, vztrajnostjo in varčnostjo sta Teropšičeva na Kokrici zgradila hišo. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, danes imata tudi že šest vnukov in sedem pravnukov.

Stoti rojstni dan je Mira Teropšič praznovala v večnamenskem prostoru doma, tudi v družbi najbližjih. Njen nečak Patrik Nilsson, nam je zaupala direktorica DSO Preddvor Lidija Rehberger, pa je oddelku s povečano pozornostjo (za osebe z demenco), kjer biva tudi slavljenka, podaril terapevtskega mačka, ki že razveseljuje stanovalce doma.