Pogled v gnezdo rjavega čmrlja / Foto: Danilo Bevk
Pogled v gnezdo rjavega čmrlja / Foto: Danilo Bevk
Čmrlji (1): Kje živijo čmrlji
Kje živijo čmrlji? Tako kot medonosno čebelo tudi čmrlje videvamo na cvetovih. Na njih nabirajo medičino in cvetni prah. Čebele s cvetov odletijo v panje, kam pa gredo čmrlji?
Večkrat sem že naletel na zadrego, kaj čmrlji sploh so. Je to mož od čebele, me je nekoč vprašal frizer. Marsikdo torej ne loči čmrljev od trotov. Čmrlji so povsem samostojna vrsta čebel. Pravzaprav ne samo ena, v Sloveniji živi vsaj 35 vrst čmrljev.
Najbolj znane so družine medonosne čebele, ki jih sestavljajo matica, delavke in del leta tudi samci – troti. V podobnih družinah živijo tudi čmrlji, vendar so njihove družine veliko manjše. Medtem ko čebelja družina šteje nekaj deset tisoč članov, je v čmrlji le od nekaj deset do nekaj sto osebkov, odvisno od vrste.
Druga pomembna razlika je življenjska doba družine. Medtem ko je čebelja družina praktično nesmrtna, le na nekaj let mora zamenjati matico, so čmrlje družine kratkožive. Nastanejo spomladi in najkasneje jeseni propadejo. Pri čmrljih prezimijo namreč samo v zadnjem letu izlegle matice.
Najzgodnejše postanejo dejavne ob prvi močnejši otoplitvi. Kdaj je to, je odvisno od vremena, nadmorske višine in vrste. V nižinah je to običajno marca, vse pogosteje pa lahko prve matice opazimo že februarja. Podnebne spremembe vplivajo tudi na življenje čmrljev.
Matice se najprej nekaj časa hranijo na prvem spomladanskem cvetju, npr. na žafranih, vrbah … Nato poiščejo mesto, kjer bodo gnezdile. Nekatere vrste najraje gnezdijo v tleh, v opuščenih gnezdih malih sesalcev, druge na tleh v mahu ali šopu trav, nekatere pa tudi višje, npr. v duplih, ptičjih gnezdilnicah, na podstrešjih …
Matica v gnezdu odloži jajčeca, iz katerih se izležejo ličinke, ki jih sama hrani in greje. To namreč večinoma poteka aprila, ko so temperature še nizke. Pri tem ji zelo prav pridejo izjemne sposobnosti ogrevanja telesa. Z drgetanjem letalnih mišic lahko temperaturo gnezda dvigne za kar 20 stopinj nad temperaturo okolice, kar je za žuželko izjemna sposobnost.
Obdobje, ko matica sama skrbi za zarod, je eno najobčutljivejših v življenjskem krogu čmrljev. Veliko gnezd propade že v tej fazi.
Ko se izležejo delavke, te kmalu prevzamejo večino opravil. Matica pa preneha odhajati na paše, saj je to prenevarno. Z izleganjem novih in novih delavk je družina vedno številčnejša. Velika večina čmrljev, ki jih vidimo, so zato samice. Zgodaj spomladi so to matice, poleti večinoma delavke.
Na višku razvoja se razvije nova generacija matic in samcev. Kdaj se to zgodi, je zelo odvisno od vrste. Pri nekaterih je to lahko že maja, pri večini vrst julija ali avgusta, pri nekaterih pa lahko tudi šele septembra.
Samci kmalu po izleganju prostovoljno zapustijo gnezdo in se nikoli več ne vrnejo. Več tednov živijo na prostem, se sami hranijo, prenočujejo pa na cvetovih. Čez dan iščejo matice in se z njimi parijo.
Matice gnezdo zapuščajo, da se zunaj hranijo in si tako naberejo maščobne zaloge za zimo, a se v gnezdo vračajo. Zunaj se tudi parijo. Po parjenju nadaljujejo s hranjenjem, nato poiščejo mesto za prezimovanje. Večinoma se zakopljejo v rahlo prst, nekaj centimetrov globoko, kjer otrple počakajo na pomlad. Po odhodu mladih matic gnezdo kmalu propade.