Med ogledom posledic suše v Ihanu: državna sekretarka ministrstva za kmetijstvo Mojca Erjavec, predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice dr. Jože Podgoršek (v sredini) in kmet Matevž Rotar / Foto: Tina Dokl
Zaradi suše bo živinorejskim kmetijam manjkalo krme
Letošnja suša je prizadela vse kmetijske kulture in vsa območja v Sloveniji. Na številnih živinorejskih kmetijah že ugotavljajo, da krme (skupaj z zalogami iz prejšnjih let) ne bo dovolj za preživetje črede, zato bodo krmo morali dokupiti ali zmanjšati čredo.
Ihan – Na Rotarjevi kmetiji v Ihanu obdelujejo 32 hektarjev lastnih in najetih kmetijskih zemljišč in redijo skupno okoli 85 goved, tako krav molznic kot bikov. Petnajst hektarjev zaseda travinje, na osmih hektarjih pridelujejo koruzo, na ostalih površinah tritikalo, ječmen, lucerno ... Kot je povedal bodoči prevzemnik kmetije Matevž, je suša najbolj prizadela travinje in koruzo. Koruza je nizka, brez storžev, pridelek bo 80 odstotkov manjši od pričakovanega. Prva košnja trave je bila že dokaj slaba, druga je bila katastrofalna, tretje košnje ni bilo, za četrto še ne vedo, kakšna bo. Žita je prizadela že spomladanska suša, pridelek je bil povprečen. »Izpad krme bo velik, reševale nas bodo zaloge iz prejšnjih let. Upamo, da nam ne bo treba zmanjševati staleža,« je povedal Matevž in dodal, da o namakanju za zdaj na kmetiji še niso razmišljali, možnosti za to pa bi bile, saj naj bi bila podtalnica kot vir za namakanje le tri, štiri metre globoko.
Na kmetiji, kjer gospodari mladi 29-letni Boštjan Učakar, obdelujejo 25 hektarjev lastnih in najetih kmetijskih zemljišč in redijo petdeset goved. Glavna dejavnost na kmetiji je prireja mleka, vsak drugi dan ga oddajo v mlekarno od 1100 do 1200 litrov. Kot je povedal Boštjan, je bila prva košnja trave še dokaj v redu, druga je bila za tri četrtine manjša od običajne, tretje ni bilo. Pri koruzi, ki jo pridelujejo na devetih hektarjih, bo od 60 do 70 odstotkov izpada pridelka, siliranje se bo začelo tri tedne prej kot običajno in silaža bo slabše kakovosti, saj je polovica koruze brez storžev. Pri žitih je bil pridelek za polovico manjši kot v normalnih razmerah. V gozdovih opažajo sušenje drevja, bojijo se tudi čezmerne razmnožitve lubadarja. Namakanje kmetijskih zemljišč po njegovem mnenju za travinje in koruzo za siliranje ne bi bilo ekonomično. Deževje, ki je napovedano za prihodnje dni, koruzi ne bo moglo več pomagati, lahko pa bi izboljšalo pogoje za rast trave in za setev. »Krme letos ne bo dovolj, zalog iz prejšnjih let bo premalo, verjetno jo bomo nekaj morali kupiti, a cene so že zdaj visoke,« je dejal Boštjan, ki bi si želel, da bi se izboljšala tudi odkupna cena mleka.
Državna sekretarka ministrstva za kmetijstvo Mojca Erjavec si je v četrtek skupaj s predstavniki kmetijsko-gozdarske zbornice in Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ljubljana ogledala posledice suše v okolici Domžal. Kot je dejala po ogledu, je letošnja suša na številnih kmetijah povzročila izjemno škodo, na nekaterih je popoln izpad pridelka, tam postavlja pod vprašaj tudi njihovo preživetje. Spomnila je na to, da so na ministrstvu po lanski suši in pozebi za odškodnine zagotovili 15 milijonov evrov, kmetje lahko prva izplačila pričakujejo ob koncu tega meseca. Za blažitev visokih cen goriva in gnojil so na evropski ravni dobili 2,7 milijona evrov, znesek pa bodo verjetno nadgradili še z dodatnim državnim denarjem. V sedanjem programskem obdobju skupne kmetijske politike so za namakanje zagotovili 10 milijonov evrov, trenutno sta odprta dva javna razpisa. Spodbujajo tudi zavarovanje posevkov in plodov pred naravnimi ujmami, pri tem državna subvencija znaša 70 odstotkov zavarovalne premije. Državna sekretarka je tudi pozvala potrošnike, da kupujejo lokalno pridelano hrano, saj s tem tudi v času, ko suša zmanjšuje pridelke in prihodke kmetij, podpirajo slovenske kmete.
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je v četrtek naslovila na ministrstvo predlog ukrepov za pomoč kmetom. Kot je povedal predsednik zbornice dr. Jože Podgoršek, predlagajo ministrstvu finančno pomoč za nakup krme, možnost reprogramiranja posojil, administrativne poenostavitve, pospešitev postopkov za gradnjo namakalnih sistemov, vlaganja v zadrževalnike vode ter pravočasno ukrepanje v gozdovih, kjer pričakujejo čezmerno razmnožitev podlubnikov. Stanje je posebej skrb vzbujajoče na travinju, na marsikateri kmetiji krme ne bo dovolj za preživetje črede čez zimo. »Bojimo se, da bodo kmetje zaradi pomanjkanja krme panično prodajali živino pod lastno ceno in si s tem naredili še večjo škodo. Opažamo, da so se cene bikov že znižale in da se cene krme tudi že zvišujejo. Vsega tega bremena ne moremo prevaliti na kmete, kmetje potrebujejo finančno pomoč,« je dejal dr. Podgoršek.
