Suša opozarja: brez namakanja ni prihodnosti

Kranj – Na Gorenjskem bo suša najbolj prizadela glavno kmetijsko dejavnost – živinorejo. Po oceni kmetijske svetovalne službe bo pri krmi, to je pri travi in koruzni silaži, od 50- do 90-odstotni izpad pridelka. Približno enako velik izpad pridelka bo pri krompirju in vrtninah, posledice suše občutijo sadjarji in ribogojci, že spomladanska suša je zmanjšala pridelek žit, z nekaterih planin so zaradi pomanjkanja paše že odgnali živino v dolino. Posledice so najhujše na peščenih, prodnatih tleh, ki slabše zadržujejo vodo.

Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj si je včeraj skupaj s predsednikom kmetijsko-gozdarske zbornice dr. Jožetom Podgorškom, predstavniki kranjske območne enote zbornice in javne službe kmetijskega svetovanja ogledal posledice suše na treh kmetijah v kranjski občini – na kmetiji Marka Zevnika v Prašah, na Odemsovi kmetiji v Predosljah in na Pičmanovi v Britofu ter še v Verbičevi ribogojnici v Gradu pri Cerkljah.

Kot je dejal, je njegovo prvo sporočilo živinorejcem, da naj zaradi pomanjkanja krme ne sprejemajo prenagljenih odločitev o zmanjševanju staleža živine. Napovedal je, da bodo na minis­trstvu našli ukrepe, s katerimi jim bodo pomagali pri zagotavljanju krme za preživetje črede oziroma pri nadomeščanju izpada pridelka. Potrošnike je pozval, da naj ob suši pokažejo solidarnost in da naj na trgovskih policah posegajo po slovenski hrani. »S tem bomo ohranili prehransko verigo, ki se vije od njive do krožnika,« je dejal minister in napovedal, da bo država skupaj s strokovnjaki zaradi nove »agrometeorološke realnosti« (vse pogostejše suše) morala spremeniti strateški načrt skupne kmetijske politike in več vlagati v preventivno delovanje, tj. v urejanje namakalnih sistemov, gradnjo zadrževalnikov vode, senčenje in v druge ukrepe. Na ministrstvu se strinjajo, da so postopki za pridobitev soglasij in dovoljenj za gradnjo namakalnih sistemov preveč zapleteni in dolgotrajni. Minister je zato že napovedal poenostavitev postopkov in administrativno razbremenitev.

Krme jim manjka za pet mesecev

Na Odemsovi kmetiji v Predosljah obdelujejo štirinajst hektarjev lastnih in najetih kmetijskih zemljišč, večina je travinja, na dveh hektarjih pa pridelujejo tudi žita. Redijo okrog trideset goved, od tega je šestnajst krav molznic. Ukvarjajo se s prirejo senenega mleka, predelavo mleka v mlečne izdelke, prodajo surovega mleka in mlečnih izdelkov, vzrejo telet za meso, prirejo kokošjih jajc in pridelavo žita za prodajo moke in izdelavo lastnih testenin.  Kot je povedal gospodar Gregor Ovsenik, je že spomladanska suša vplivala na slabše razraščanje žita – ječmena in krušne pšenice, v nadaljevanju rastne sezone pa je »pritisnila« še poletna suša, ki je povzročila tudi prisilno dozorevanje in zgodnejšo žetev. Pridelek je bil od 30 do 40 odstotkov manjši od pričakovanega.

Kar zadeva travinje, je bila prva košnja še dokaj v redu, pri drugi je bilo krme štiri petine manj kot pri prvi, tretje košnje sploh ni bilo. Pred dnevi so opravili le »čistilno košnjo«, s katero so travinje pripravili za rast trave. Če bo v nadaljevanju rastne sezone dovolj padavin, bi lahko imeli še del četrte košnje in posejali tudi travno-deteljne mešanice. »Krme nam bo manjkalo za pet mesecev, nekaj smo je že dokupili, nekaj je še bomo,« je povedal Gregor in dodal, da o zmanjšanju črede ne razmišljajo, saj bi to pomenilo manj mleka in mesa in s tem tudi manj izdelkov za njihove kupce, s čimer bi si naredili še dodatno škodo. »Na kmetiji za zdaj še ne namakamo kmetijskih zemljišč, a če bomo hoteli preživeti, se bomo v prihodnosti morali odločiti za to,« je dejal Gregor Ovsenik, ki ob tem pričakuje od države, da bo poenostavila postopke za pridobitev dovoljenj in soglasij.

Gregor Ovsenik ob prikolici, v kateri je vsa tretja košnja trave / Foto: Primož Pičulin

Odkupne cene živine se že znižujejo

Na Pičmanovi kmetiji v Britofu obdelujejo 25 hektarjev lastnih in najetih kmetijskih zemljišč in se ukvarjajo z rejo bikov ter s pridelavo krompirja, čebule, česna in fižola. Kot je povedal bodoči prevzemnik kmetije Matej, bo pri koruzi zaradi suše 70-odstotni izpad pridelka, poleg tega bo silaža zelo slabe kvalitete, saj bo na enem hektarju namesto običajnih od 10 do 12 ton zrnja le ena tona. Prva in druga košnja sta bili slabi, tretje ni bilo, morebitna četrta košnja pa bo odvisna od padavin. Krompir so že začeli izkopavati in ga bo pol manj, kot so pričakovali. Pri čebuli tržne pridelave skoraj ni, le redka čebula presega zahtevo 40 milimetrov debeline. Fižola je tako malo, da ga sploh ne bodo pobirali. Pri česnu ugotavljajo 40-odstotni izpad pridelka. »Krme za preživetje živine ne bo dovolj, nekaj je bodo kupili, a če ne bo državne pomoči, bodo morali zmanjšali tudi stalež. O tem se bodo odločali glede na razmere na trgu. Odkupne cene živine so se že zmanjšale, nastaja pa tudi zastoj pri odkupu živine,« je dejal Matej in dodal, da na kmetiji razmišljajo o namakanju, a podobno kot drugi kmetje pričakuje poenostavitev postopkov.

Matej Pičman: »Silaža bo letos slaba.« / Foto: Primož Pičulin

Suša slaba popotnica za gradnjo hleva

Na pomembni preizkušnji je tudi kmet Domen Nastran iz Srakovelj, ki gospodari na kmetiji, na kateri obdelujejo 37 hektarjev lastnih in najetih zemljišč in redijo 120 goved, od tega 45 molznic. Kot je dejal, beležijo pri koruzi zaradi suše 70-odstotni izpad pridelka in pri travinju približno 50-odstotnega. Izpad krme bodo skušali nadomestiti z zalogami iz prejšnjih let, s setvijo krmnih rastlin in z dokupom. Suša jim bo zmanjšala prihodke, je pa slaba popotnica za gradnjo novega hleva za 150 goved, ki se ga lotevajo. Minister je mlademu gospodarju čestital za pogum.

Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj (desno) na ogledu posledic suše in v pogovoru s kmeti in predstavniki kmetijsko-gozdarske zbornice / Foto: Primož Pičulin