Suše v kmetijstvu

Tokratna osvežitev s padavinami bo po mnenju kmetov premajhna in prepozna za omilitev posledic suše. Tudi kmetijski minister Janez Cigler Kralj, ki si je posledice suše včeraj ogledal v Kranju in okolici, ugotavlja, da padavine letos tam, kjer je škoda že narejena, žal ne morejo več pomagati. »Možnosti tretje košnje ne bodo obudile posušene koruze in drugih posevkov, tudi ožganih jabolk in drugega sadja,« je povedal že pred prihodom na Gorenjsko.

V Sloveniji po letu 1990 beležimo vse več let, ko je na nivoju države letno izhlapelo več vode, kot smo je s padavinami prejeli. Zgoščena so predvsem po letu 2000. Po podatkih Agencije RS za okolje je bilo v zadnje četrt stoletja poletij, ko je v Sloveniji v povprečju izhlapelo vsaj 100 milimetrov več vode, kot so jo prinesle padavine, kar enajst. V štirih desetletjih pred tem smo imeli takšno poletje le leta 1992. Dodatno je v Sloveniji nastopilo več suš lokalne in regionalne razsežnosti, ki so se pred letom 1990 pojavile le izjemoma.

Zaradi suše v kmetijstvu je bila po letu 1990 naravna nesreča razglašena že sedemkrat. Najbolj obsežne so se zgodile v letih 2022, 2013 in 2003, ko je vsaka v kmetijstvu povzročila več kot sto milijonov škode, največ za 148 milijonov evrov v letu 2022. »Suša se pojavlja s čedalje večjo jakostjo ter na območjih in v letnih časih, kjer v preteklosti z njo ni bilo težav. Dodatno tveganje za nastanek škode v kmetijstvu predstavljajo hitro razvijajoče se suše v poletnem času (t. i. rapidne suše), ki se pojavljajo ob vročinskih valovih. Projekcije kažejo, da se bo trend povečevanja pogostosti in jakosti kmetijske suše nadaljeval tudi v prihodnosti,« navajajo v Arsu.

Po podatkih ministrstva za kmetijstvo in Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je letošnja suša prizadela celotno državo. Pri posameznih kmetijskih kulturah, npr. koruzi, prve ocene kažejo tudi do 90-odstotni izpad pridelka, pri žitih pa pričakujejo do 50-odstoten izpad. Manjši pridelek pa še zdaleč ni samo težava kmeta. Pomeni dražjo pridelavo, večjo odvisnost od uvoza in s tem slabšo prehransko samooskrbo, kar po besedah kmetijskega ministra lahko ogrozi tudi našo suverenost.

Najpomembnejši preventivni ukrep pred sušo v kmetijstvu je namakanje. Žal pa so v Sloveniji postopki za nameščanje namakalnih sistemov zelo dolgi. Priprava večjega (skupnega) namakalnega sistema lahko traja tudi desetletje. O dolgotrajnosti postopkov glede namakanja pričata tudi gorenjska primera – v Šenčurju skupni namakalni sistem za 231 hektarjev zemljišč snujejo že devet let, tudi v Kranju kmetje že več let potrpežljivo čakajo na namakalni sistem na Sorškem polju.