Vrane izruvale sadike zelja

Križe – Na kmetiji Pr' Markcu, kjer gospodari družina Jarc, ima pridelovanje zelenjave dolgo tradicijo. Že pred petinpetdesetimi leti sta solatnice začela pridelovati Petrova starša, njuno tradicijo nadaljujeta sin Peter in njegova žena Joži, ki sta se še pred slovensko osamosvojitvijo odločila, da bo to njuna osnovna kmetijska dejavnost. Na kmetiji obdelujejo okrog enajst hektarjev kmetijskih zemljišč in gospodarijo še z osmimi hektarji gozda. Na devetih hektarjih in pol pridelujejo zelenjavo, največ solatnice. Že vrsto let si prizadevajo za namakanje kmetijskih zemljišč na kriškem polju, za to bi lahko uporabili vodo iz podtalnice ali iz Tržiške Bistrice, a kot je dejal Peter, bi pobudo za to morala prevzeti tržiška občina. Poskusili so tudi že sami, a so od načrta odstopili predvsem zaradi administrativnih zahtev, tako da zdaj površine namakajo s pomočjo cisterne in razpršilcev. Z zelenjavo oskrbujejo tudi večje trgovske verige, kot sta Mercator in Spar.

Na njivi naenkrat od deset do petnajst vran

Jarčevi so v vseh letih pridelovanja zelenjave občutili že vse vrste ujm – od toče do suše, a česa takega, kar se jim je primerilo letos, še niso doživeli. Pred več kot tremi tedni so na dveh njivah skupne površine dva hektarja posadili sadike zgodnjega zelja. Dva tedna je bilo vse normalno, zelje je začelo že zavijati in »delati srčke«, tedaj pa so se nad sadike spravile predvsem sive vrane pa tudi črne vrane in krokarji. Sadike so ruvale iz zemlje, drugo za drugo. »Na njivi jih je bilo naenkrat tudi od deset do petnajst. Plašili smo jih na različne načine – z umetnimi vranami in s plašili na senzor, a so se na plašenje hitro navadile. V nekaj urah so naredile pravi 'masaker'. Na njivi, ki je velika približno 1,2 hektarja, so izruvale 90 odstotkov sadik, na drugi, nekoliko manjši, okrog 80 odstotkov,« je povedal Peter in dodal, da so na začetku izruvane sadike še nadomeščali z novimi, a so potem, ko vrane niso odnehale, preprosto obupali.

Škoda je velika, na kmetiji jo ocenjujejo na okrog petdeset tisoč evrov. V to so všteti dosedanji stroški, ki znašajo od pet do šest tisoč evrov, in pričakovani dohodek od prodaje zgodnjega zelja, ki dosega na trgu boljše cene kot pozno. Zemljišče, na katerem so sive vrane povzročile škodo, je zaradi bližine naselij in sprehajalnih poti nelovna površina, zato je za škodo odgovorna država oziroma v njenem imenu ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. »Od države pričakujemo pravično odškodnino,« je dejal Peter in dodal, da bodo njivo z ostanki sadik zelja obdelali s frezo in potlej na njej posadili kaj drugega. Kaj konkretno bodo posadili, se še niso odločili, zanesljivo pa ne zelja, ker za to tudi nimajo sadik. Na kmetiji namreč vse sadike vzgajajo sami v rastlinjakih.

Izredni odstrel sivih vran

Jarčevim so ob napadu vran priskočili na pomoč domači lovci, člani Lovske družine Udenboršt. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je namreč na predlog Območnega združenja upravljavcev lovišč Gorenjskega lovskoupravljavskega območja 7. aprila izdalo odločbo, s katero je upravljavcem lovišč Begunjščica, Bled, Dobrova, Jošt – Kranj, Komenda, Mengeš Pšata, Selca, Sorško polje, Šenčur, Šmarna gora, Toško Čelo, Udenboršt, Vodice in Kozorog Kamnik na točno določenih območjih dovolilo izredni odstrel sivih vran tudi v času izven lovne dobe, to je od dneva izdaje odločbe do 31. julija letos. Dovoljenje velja tudi za lov na sive vrane na kriškem polju. Kot je povedal Milan Karba, starešina Lovske družine Udenboršt, so na podlagi odločbe do četrtka prejšnji teden odstrelili pet vran, lov pa bodo nadaljevali tudi v naslednjih dneh. Po dveletnem lovskoupravljavskem načrtu (2025–2026) jih morajo upleniti štiristo. V minulih dneh so jim pri realizaciji načrta pomagali tudi člani Slovenske zveze za sokolarstvo in zaščito ptic ujed, njihov član je bil v sredo dopoldne s kraguljem tudi na Jarčevi njivi, kjer je uplenil eno vrano.

Število vran se povečuje

Na Zavodu za gozdove Slovenije na Gorenjskem ne zaznavajo naraščanja števila prijav škode po sivih vranah – predlani so prejeli štiri prijave, lani eno in tudi letos doslej le eno, ocenjujejo pa, da se število sivih vran v zadnjih letih povečuje in da so zaradi svoje prilagodljivosti prisotne po celotnem Gorenjskem lovskoupravljavskem območju. Dvoletni načrt (2025–2026) predvideva na tem območju odstrel 4600 vran, lani so jih upravljavci lovišč uplenili 1959, letos naj bi jih 2641. V zadnjih petih letih so načrt odstrela v povprečju izpolnili 88-odstotno. V zavodu za zdaj ne načrtujejo povečanja odstrela, saj ocenjujejo, da so že sedanji ukrepi zadostni. Ob tem poudarjajo, da upravljavci lovišč lahko presežejo načrt odstrela tudi za sto odstotkov in da na podlagi pozitivnega strokovnega mnenja lahko pridobijo od kmetijskega ministrstva tudi dovoljenje za izredni poseg zunaj lovne dobe.