Japonski hrošč napada tudi jagodičje. / Foto: Cveto Zaplotnik
Japonski hrošč napada tudi jagodičje. / Foto: Cveto Zaplotnik
Nameščajo pasti za japonskega hrošča
Pasti nameščajo tudi na izbranih lokacijah v občinah Kamnik in Domžale.
Kamnik – Iz uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so sporočili, da od sredine maja v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije nameščajo na območju Lukovice in Ljubljanskega barja, med drugim tudi v občinah Domžale in Kamnik, feromonske pasti za spremljanje japonskega hrošča, s katerimi naj bi ugotovili, ali je hrošč še prisoten na teh območjih ali se je morda že razširil tudi drugam. Pasti vsebujejo majhne količine snovi za privabljanje hroščev in niso nevarne za ljudi in hišne živali, občane pa pozivajo, da se jih ne dotikajo, jih ne odpirajo in ne premikajo.
Japonski hrošč izvira iz severovzhodne Azije, v Evropi je prisoten od leta 2014, v Sloveniji so ga prvič odkrili pred dvema letoma na avtocestnih počivališčih Lukovica in Barje, kamor je verjetno »pripotoval« z vozilom, ki je prispelo iz severne Italije. Lani se je njihovo število na teh območjih povečalo. Ker je v Evropski uniji uvrščen na seznam karantenskih škodljivcev rastlin, morajo države ob najdbi hrošča izvajati predpisane ukrepe za preprečevanje nadaljnjega širjenja.
Japonski hrošč napada več kot tristo vrst gojenih in samoniklih rastlin in lahko povzroči obsežno škodo v urbanem okolju, na vrtovih in na kmetijskih površinah. Hrošči objedajo liste, plodove in cvetove, ličinke pa poškodujejo korenine travne ruše. Najraje napada vinsko trto, koščičarje, jablano, lesko, vrtnico, viniko, jagodičje, aktinidijo, fižol, sojo, javor, brest, lipo in divji kostanj.